Protipape? Kalist III. , rojen kot Giovanni di Struma ( slovensko : Janez Strumski ), protipape? katoli?ke Cerkve ; * okrog 1100 , Struma , Arezzo , Toskana , Sveto rimsko cesarstvo ; † 19. oktober 1183 , Benevento , Pape?ka dr?ava , Sveto rimsko cesarstvo .

Protipape?i Aleksandra III. [ uredi | uredi kodo ]

Prvi protipape? Viktor IV. [ uredi | uredi kodo ]

Po smrti Hadrijana IV. je 22 ? to je ve?ina kardinalov ? ob normanski podpori izvolila 7. septembra za pape?a kardinala duhovnika pri svetem Marku in pape?kega kanclerja Rolanda Bandinelli-ja, ki si je privzel ime Aleksander III.
Istega dne pa je cesarska stranka v Rimu izvolila svojega pape?a, ki ga je podpiral predvsem Friderik Barbarossa. Sedem kardinalov-duhovnikov je izvolilo kardinala pri Sv. Ceciliji, Ottaviana di Monticello, z imenom Viktor IV. ^[1] Kralj Friderik se je na vse na?ine trudil, da bi evropske dvore odvrnil od zakonitega pape?a; vendar je odlo?en nastop angle?kega kralja Henrika II. in mad?arskega kralja Geza II. to prepre?il. ^[2] Protipape? Viktor IV. je umrl nenadne smrti 20. aprila 1164 v Lucci ( Toskana , Sveto rimsko cesarstvo ).

Drugi protipape? Pashal III. [ uredi | uredi kodo ]

To je bila najlep?a prilika za spravo z zakonitim pape?em, ki ji je bil tokrat naklonjen tudi Friderik. Toda njegov zli duh Rajnold Daselski je v imenu cesarske stranke takoj postavil naslednika v osebi cremskega ?kofa Gvida. Lie?ki nad?kof ga je posvetil ne da bi se sploh dr?al zakonite oblike in obi?ajev. ^[3]
Pashal III. je umrl 20. septembra 1168 v Rimu, varno zaprt v trdnjavi pri svetem Petru ^[4] in mu je sledil protipape? Kalist III. .

?etrti protipape? Inocenc III. [ uredi | uredi kodo ]

Za Kalistom III. je cesarju naklonjena stranka izvolila protipape?a Inocenca III. .

Tretji protipape? Kalist III. [ uredi | uredi kodo ]

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

V svetu se je imenoval Janez Strum?ki (Giovanni di Struma) in je ?e mlad vstopil kot menih v samostan, ki je pripadal valombrozijanskemu redu, veji benediktinskega reda. Samostan pri cerkvi svetega Fidelisa (Fedele) v Poppiju se nahaja v dolini reke Arno v are?ki soteski v Toskani ? in je postopoma postal njegov opat . ?e tedaj je bil med najbolj gore?imi toskanskimi ob?udovalci cesarja Friderika I. , ki je novembra 1158 vzel valombrozijance pod svoje varstvo; bil je tudi vnet privr?enec protipape?a Viktorja IV. , ki ga je postavil za suburbikarijskega kardinala ?kofa v Albanu ; ?kofovskega posve?enja pa ni prejel, ampak je ?e naprej ostal strum?ki opat. ^{[5] [6]}

Ali je bil Kalist III. ogrskega porekla? [ uredi | uredi kodo ]

O njem in njegovih podpornikih se izra?a zgodovinar Jernej Platina ne ravno laskavo:

Ob Pashalovi smrti je razkolni?ka stranka ugotovila, da bodo zelo te?ko na?li naslednika. Po glavnih in stranskih poteh so stikali za nekom, ki bi bil pripravljen zamenjati Gvida. Naposled so na?li nekega Janeza, ki je bil v tistem ?asu opat v Strumi, na Ogrskem . Aleksandrov ?ivljenjepisec kardinal Boso ? ki seveda ni bil Janezov prijatelj ? ga opisuje kot ≫odpadnika, ne?istega, po?re?nega in potepuha≪. Tega opata so nazvali njegovi volivci za Kalista III. Gmotno podporo so mu dajali isti pripadniki kleri?ke in lai?ke dru?be, ki so ?e prej podpirali njegovega predhodnika in sicer z ropanjem romarjev in popotnikov. Ravno to lutko je v dolo?enem ?asu sprejemal trmasti cesar, ki je ukazal svojim uradnikom, da ga morajo tudi oni priznavati in podpirati.

^[7]

V zvezi s Platinovim poro?anjem so menili nekateri, da je bil opat Gvido ogrskega porekla. Tako beremo v knjigi izpod peresa mad?arskega cerkvenega pisatelja Ferenca Chobota iz za?etka 20. stoletja:
Pashalovi privr?enci so izvolili za Pashalovega naslednika kandidata v osebi strumskega opata Janeza, ki je bil sremskega porekla, imenovan torej ≫Oger≪ (Unghieri) ? in ki si je izbral ime Kalist III. (1168-1178). ^[8]

V nasprotju s tem pa trdi sodobni mad?arski cerkveni zgodovinar v nam bli?jem ?asu tole:
V nekaterih cerkveno-zgodovinskih delih ? ki napa?no prevajajo pomen besedila ? menijo, da je bil Kalist III. ogrskega (mad?arskega) porekla. Po njihovem je bil Kalist poprej neki strumski benediktinski opat po imenu Janez. To strumsko opatijo je Platina prvi iskal na Ogrskem, in od tod izhaja to pisanje. V resnici pa Kalist ni imel ni?esar skupnega z Ogrsko. Najbolj verjetno je, da je bil predstojnik strumske opatije, ki stoji ob zgornjem Arnu . Tudi pozneje ni bilo nobenega pape?a iz ogrske de?ele. ^[9]

Pape? [ uredi | uredi kodo ]

Proti Aleksandru III. so kljubovalni kardinali izvolili 20. novembra 1168 za protipape?a opata Janeza iz Strumija.
Kalist ni bil mo?na osebnost in brez cesarjeve pomo?i ni bil sposoben razviti v Italiji obse?nej?e dejavnosti. Za pape?a ga je priznaval le Rim ter nekateri deli Pape?ke dr?ave in Toskane. Stoloval je ve?inoma v Viterbu . V Nem?iji ga je priznavala zlasti pokrajina ob Spodnjem Renu; od njega pa so po njegovih legatih prejeli privilegije tudi nekateri samostani v Gornjem Porenju.
Pomladi 1169 je Kalist poslal v Nem?ijo poslanstvo pod vodstvom kardinala-duhovnika od Sv. Suzane, ki je na zboru v Bambergu 1169 prosil Friderika I., naj mu pride na pomo?. Friderik je sicer res ukazal nabirko v Nem?iji, da bi mu denarno pomagal, ni mu pa poslal pri?akovane voja?ke pomo?i. ^[10]

Kalist je u?ival Friderikovo podporo do njegovega strahovitega poraza pri Legnanu 29. maja 1176, ki mu je sledil novembra Anagnijski sporazum . S tem se je kon?al cerkveni razkol v Aleksandrov prid. Kalist naj bi v zameno za odpoved dobil opatijo, vendar s predlogom ni bil zadovoljen in je tudi ?e po Bene?kem sporazumu 1. avgusta 1177 med Friderikom, Lombardijsko zvezo in pape?em trmoglavil.
29. avgusta 1178 pa se je vendarle podvrgel Aleksandru, ki mu je velikodu?no izpolnil dolgotrajno ?eljo in mu podelil v upravo kne?evino Benevento . ^{[11] [12]}

Smrt in spomin [ uredi | uredi kodo ]

Protipape? Kalist III. je umrl pred 19. oktobrom 1183 v Beneventu . Od tega datuma namre? omenjajo njegovega naslednika. ^[13] .

Protipape? je bil od septembra 1168 do 29. avgusta 1178.

Malahijeva prerokba [ uredi | uredi kodo ]

Prerokba sv. Malahija pravi o njem: ?eztiberska cesta ( latinsko Via Transtiberina ; angle?ko Road across the Tiber ). Razlaga pravi: Gvido iz Kreme, kardinal pri Sv. Mariji ?eztiberski. ( latinsko Guido Cremensis Cardinalis S. Mariæ Transtiberim. ; angle?ko Guido of Crema, Cardinal of St. Mary across the Tiber. ).
Kalist III. je bil torej protipape? 1168?78), po imenu Giovanni di Struma. Wion je tukaj zamenjal imeni in polo?aja protipape?a Kalista III. (Giovanni di Struma ? Janez Strumski) in Pashala III. (Guido da Crema). Pashal, ne Kalist, se je rodil kot Guido da Crema in je imel kardinalski naslov Santa Maria in Trastevere , na katerega se nana?a reklo. ^[14] .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam italijanskih kardinalov
• Seznam protipape?ev
• Seznam pape?ev
• Pape?ka dr?ava
• Sveto rimsko cesarstvo
• Seznam vladarjev
• Investiturni boj
• Ekumenski koncil
• Pape? Kalist III.
• Pape? Aleksander III.

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

• M. Benedik: Pape?i od Petra do Janeza Pavla II. , Mohorjeva dru?ba Celje 1989.
• F. Chobot: A papak tortenete . Patria, Rakospalota 1909.
• Jen? Gergely (1982). A papasag tortenete . Kossuth konyvkiado, Budimpe?ta. ISBN   963 09 1863 3 .
• A. Franzen: Pregled povijesti Crkve , Kr??anska sada?njost ? Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte , Herder-Bucherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
• F. X. Seppelt ?K. Loffler: Papstgeschichte von den Anfangen bis zur Gegenwart . Josef Kosel&Friedrich Pustet, Munchen 1933.
• De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth (1857)
• Philippe Levillain: The Papacy: An Encyclopedia, Vol II: Gaius-Proxies , Routledge 2002.
• Horace K. Mann: The Lives of the Popes in the Middle Ages, Vol 9 (1925).
• F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia: I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco . Armando Editore, Roma 2013.
• Juan M. Laboa: La storia dei papi tra il regno di Dio e le passioni terrene . Jaca Book, Milano 2007. ( Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales . Iz ?pan??ine prevedli: A. Tombolini, E. Villa, A. Serralunga).
• John N.D. Kelly (1989). Gran Dizionario Illustrato dei Papi . Casale Monferrato (AL) : Piemme. ISBN   9788838413261 .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Protipape? Kalist III.

• Cristoraul: The Lives of the Popes, History of the Popes, 1130-1305, Alexander III, A.D. 1159-1181. Chapter I. Rolando Bandinelli and his election as Pope. Alexander III and the schism till the arrival in France (1159-1162) Arhivirano 2014-08-10 na Wayback Machine .
• Chapter II. Alexander’s sojourn in France
• Chapter III. Return of Alexander to Rome, 1166-1178 Arhivirano 2014-08-10 na Wayback Machine .
• Enciclopedia dei Papi - Treccani
• Karl Jordan: Callisto, antipapa. Enciclopedia dei Papi (2000)
• Karl Jordan: Callisto III, antipapa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 16 (1973)