Benedikt XIV. , tudi Benedikt XIV. (Bernard Garnier) rojen kot Bernard Garnier protipape? katoli?ke Cerkve (avinjonska oziroma aragonska veja); * okrog 1370 Rodez (?) ( Aragonsko kraljestvo , danes: Ju?na Francija ); † okrog 1430 verjetno Rodez ( Aragonsko kraljestvo , danes Francija ).

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Nadaljevanje razkola po Benediktovi smrti [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu zahodnega razkola , ko sta v Cerkvi vladala dva in celo trije pape?i, je (proti)pape? Benedikt XIII. trmasto nasprotoval odstavitvi najprej Pi?anskega in nato ?e Konstan?kega koncila . Zabarikadiral se je v trdnjavo Peniscola blizu Valencije v takratni Aragoniji . Sam kralj Sigismund ga je v Perpignanu zaman sku?al pregovoriti k odstopu. On je sebe smatral za edinega zakonitega pape?a, ker ga je za kardinala imenoval Gregor XI. ?e pred za?etkom razkola . Vsi drugi kardinali iz tega obdobja so ?e pomrli; imenovane med razkolom je imel vse skupaj za nezakonite. Odstopil ni niti tedaj, ko ga je 26. julija 1417 odstavil Konstan?ki koncil.
Benedikt je razgla?al, da je njegova utrdba kot ≫Noetova barka prave Cerkve≪. Tam je tudi umrl pozabljen od sveta.
Tik pred smrtjo je ?e imenoval ?tiri kardinale, ki naj bi volili njegovega naslednika in nadaljevali razkol in sicer so bili naslednji:

1. Jean Carrier, arhidiakon v Rodezu in kaplan grofa Jeana IV. d'Armagnac z naslovom S. Stefano a Monte Celio.
2. Julian Lobera y Valtierra, Aumonier; pisar apostolskih pisem ter apostolski administrator ?kofije Tarazona , ?kof ?kofije Ostia e Velletri.
3. Ximeno Dahe, avditor apostolske kurije z naslovom S. Lorenzo in Lucina.
4. Domingo de Bonnefoi, O.Carth - prior samostana Montealegre v Tiani pri Barceloni z naslovom S. Pietro in Vincoli.

^{[1] [2] [3]}

Protipape?ev protipape? [ uredi | uredi kodo ]

Toda tudi med njimi je pri?lo do razkola: trije so se zbrali na konklave 10. junija 1423 ter izvolili Gil Sanchez Munoz-a, ki si je nadel ime Klemen VIII. (1423?1429).

?etrti, Jean Carrier ? pa je bil ravno tedaj kot Benediktov odposlanec na poti. Ko se je vrnil, je oporekal izvolitvi in sam izvolil na gradu Peniscola duhovnika Bernarda Garniera ? zakristana pri stolnici v Rodezu ?, ki si je privzel ime Benedikt XIV. (1424?1430) - in je tako postal protipape?ev protipape? . Njegova vloga je bila ljudem tako neznana, da je pravzaprav ?e naprej opravljal delo zakristana v Rodezu, grofija Rodez, blizu Toulousa .
Drugi pa menijo, da se je skrival in da so mu sledili ?e protipape?i Benedikt XV., Benedikt XVI. in Benedikt XVII. Glede tega ni zgodovinskih podatkov; zato jih imenujemo kar domi?ljijski pape?i . ^[4]

Po njegovi smrti pa je postal novi naslednik protipape?a Benedikta XIII. sam Jean Carrier, - ki je volil samega sebe; enako z imenom Benedikt XIV. , oziroma Benedikt XIV. (1430?1437). Z njegovo smrtjo pa je bil zahodni razkol dokon?no prese?en, ?eprav mu je sledil ?e Feliks . ^{[5] [6] [7]}

Skriti pape? [ uredi | uredi kodo ]

Jean Carrier je torej izvolil samostojno novega pape?a, svojega pape?a. V 15. stoletju je bil stolni arhidiakon najpomembnej?a osebnost takoj za ?kofom, ki mu je bil prvi svetovalec in vsestranski pomo?nik. V tistem ?asu je imel Rodez v posesti armanja?ki grof, a 1443 ga je zasedla Francija . Bolj izbiro kot imenovanje je bilo treba dr?ati v tajnosti. Edini volivec ni izdal nobenega odloka, ni bilo obra?anja ljudstvu ? Carrier sam mu je nadel pape?ko krono tiaro na glavo. Gotovo je le, da je januarja 1427 razkol ?e natpo?il. Ta isti kardinal Carrier poro?a armagna?kemu grofu Janezu IV. novico omenjajo?, da je pape? skrit, ker bi utegnil Klemen VIII. zapreti. 1427 je ta grof poro?al sveti Ivani Orleanski , da je le Carrier vedel za mesto, na katerem se je nahajal ta pape?. Zato so ga imenovali tudi skriti pape? . Klemen se je pokazal sumni?av in ma??evalen, kar je do neke mere razumljivo, saj je bival na negotovem ozemlju in je imel vedno manj prista?ev.
Ni verjetno, da bi Garnier odklonil pape?ko imenovanje. Mo?no pa je, da je ohranjal imenovanje skrivaj od javnosti, kar bi se lahko spremenilo glede na spremenjene politi?ne razmere. Carrier je upal, da bo po stoletni vojni Francija zopet postala narod, ki bo podpiral avinjonske, ne pa zoprne aragonske pape?e.
Zanesljivo pa je, da je Garnier imenoval enega kardinala, in sicer je to bil Jean Farald , ki je bil prisiljen zapustiti Benedikta in voliti samega Carriera. Zdi se pa, da se Garnier - v nasprotju s svojim naslednikom - sploh ni skrival, ampak je ?e naprej mirno opravljal svojo obi?ajno slu?bo ? skrito je ostajalo le njegovo imenovanje. Ko je Rodez pri?el pod francosko kraljestvo, je Garnier zanikal, da bi se bil sploh kdaj upiral rimskim pape?em ali da bi imel kaj s pape?kim imenovanjem. Carrier je tedaj menil, da se je zmotil v imenovanju Garniera za protipape?a ? zato je imenoval samega sebe. Ker je imenovanje njegovega predhodnika bilo skrivno, je vzel zase isto ime: tudi on se je imenoval Benedikt XIV., vendar je tokratno (samo)imenovanje prodrlo v javnost. ^{[8] [9]}

Smrt in spomin [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina zgodovinarjev meni, da je Bernard umrl ? morda v Rodezu - 1430. Drugi omenjajo letnico 1433, nekateri celo 1437.

Po njegovi smrti je ostalo nekaj protipape?evih privr?encev, ki so se umaknili v skoraj nedostopno divjino na nekem polotoku v votlini med rekama Viauri in Jaouli . Vodil jih je kova? Jean Tanier s svojo dru?ino in on je zagovarjal protipape?a do svoje smrti. Njegova otroka Petra (Pierre) in Ivanko (Jeanne) so obsodili zaradi herezije . Ivanka je pripadnost lo?ini zanikala, in so ji kazen spremenili v dosmrtno je?o; Petra pa so zaradi vztrajanja obsodili na smrt in za?gali v mestu Rodezu 27. maja 1467. ^[10]

Ocena [ uredi | uredi kodo ]

Bernarda Garniera je skrivaj izvolil za pape?a Jean Carrier, ki je bil zvest Benediktu XIII., v oporekanje proti povi?anju Klemena VIII. na pape?ki sede?. Njegova izvolitev je bila o?itno nezakonita; je pa zadnji izraz odpora zoper dokon?no poravnavo zahodnega razkola . ^[11]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

?lanek je del serije o
Kr??anstvu
Pregled
Sveta Trojica Cerkev Sveto pismo Evangeliji Zakramenti Zakramentali
Jezus Kristus
Jezusovo rojstvo Jezusovo obrezovanje Jezusov krst Jezusov rodovnik Jezusova spremenitev Jezusovo trpljenje Jezusov vnebohod Jezusov drugi prihod Jezusovo ?ivljenje v umetnosti
Molitve
Seznam molitev O?e na? Zdrava Marija Nicejska veroizpoved Kesanje Ro?ni venec Kri?ev pot Litanije Sveta ma?a Slava O?etu
Osebnosti
Devica Marija Apostoli Cerkveni o?etje Svetniki ( relikvija seznam ) Pape?i ( seznam ) Kardinali Arhidiakoni ?kofje Duhovniki Diakoni
Kr??anske cerkve in sekte
Koptska cerkev Armenska cerkev Rimskokatoli?ka Cerkev Vzhodna pravoslavna cerkev Katoli?ke cerkve vzhodnega obreda Anglikanska cerkev Luteranska cerkev Kalvinizem in Hugenoti Jehovove pri?e Katarizem Starokatoli?ka cerkev
Zgodovina Cerkve
Cerkveni o?etje ( seznam ) Prvotna preganjanja kristjanov Herezija Ekumenski koncili Velika shizma Cezaropapizem ( Carigrajski patriarhi ) Inkvizicija Protipape? Avignonsko pape?tvo Simonija Zahodni razkol Reformacija Tridesetletna vojna Protireformacija Drugi vatikanski koncil Ekumenizem
Arhitektura
Tabernakelj Cerkev Stolnica Bazilika Martyrium Zgodnjekr??anska umetnost in arhitektura Bazilika San Vitale Bazilika svetega Janeza v Lateranu Stolnica Notre-Dame Bazilika sv. Petra Hagija Sofija Bazilika Bo?jega groba, Jeruzalem Bazilika svete Dru?ine, Barcelona
p p u

• Seznam francoskih kardinalov
• Seznam protipape?ev
• Seznam pape?ev
• Sveto rimsko cesarstvo
• Seznam vladarjev
• Seznam francoskih kraljev
• Avignonsko pape?tvo
• Zahodni razkol
• Benedikt XIV.

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

(slovensko)

• M. Benedik: Pape?i od Petra do Janeza Pavla II. , Mohorjeva dru?ba Celje 1989.

(nem?ko)

• F. X. Seppelt ?K. Loffler: Papstgeschichte von den Anfangen bis zur Gegenwart . Josef Kosel&Friedrich Pustet, Munchen 1933.

(angle?ko)

• Michael J. Walsh (1998). Lives of the popes: Illustrated biographies of every Pope from St Peter to the present . Barnes & Noble Books, New York. ISBN   0760708029 .
• De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth (1857)
• Horace K. Mann: The Lives of the Popes in the Middle Ages, Vol 9 (1925).
• Brusher, Rev. Joseph Stanislaus (1980) [1959 Van Nostrand]. ≫The Great Schism≪. Popes through the Ages (3. izd.). Neff-Kane. ISBN   978-0-89141-110-9 .
• John-Peter Pham: Heirs of the Fisherman: Behind the Scenes of Papal Death and Succession . Oxford University Press, New York 2004.

(italijansko)

• F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia: I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco . Armando Editore, Roma 2013.

(francosko)

• Louis Maimbourg: Histoire du Grand Schisme d’Occident . Marbre-Cramoisy, Paris 1686.
• Noel Valois: La France et le grand schisme d'Occident . 4 deli. Picard et fils, Paris 1896?1902)

(?pansko)

• P. O'Callagham: Terminacion del Cisma de Occidente y concilio provincial de Tortosa . Tortosa 1911.
• S. Puig y Puig: Pedro de Luna, ultimo papa de Avinon 1388?1430 . Barcelona 1920.

(mad?arsko)

• F. Chobot: A papak tortenete . Patria, Rakospalota 1909.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Protipape? Benedikt XIV. .

(francosko)

• Benoit XIV (antipape). Published by agsetroupe1rodez
• Auteur: Jean-Paul Coudeyrette. Reference publication: Compilhistoire. Date de mise a jour : 07/08/2015. Benoit XIV (Carrier), antipape
• Noel Valois: La prolongation du Grand Schisme d'Occident au XV siecle dans le midi de la France , pp. 163-175., 1899
• Mathieu Desachy, L'Eglise du Viaur : les derniers partisans de l'obedience avignonnaise dans le Midi (1420-1470) , 126 Congres national des Societes historiques et scientifiques, Toulouse, 2001.

(italijansko)

• Storie di papi e antipapi (3) - Il primo Benedetto XIV di Carmello Curro. Associazione Culturale Italia Medievale
• Sapere.it: Benedetto XIV (antipapa)
• Antipapa Benedetto XIV. Biblioteca digitale ^{[ mrtva povezava ]}

(angle?ko)

• Benedict (XIV) antipope, original name Bernard Garnier
• Antipope Benedict XIV Biography
• Encyclopædia Britannica: Benedict (XIV)antipope. Also known as Bernard Garnier