Kriti?na interpretacija kapitalisti?nih dru?benih razredov
Proletariat
(
latinsko
proletarius
, siroma?en dr?avljan s ?tevilnimi otroci) je po
marksisti?ni teoriji
eden od dveh dru?benih razredov v
kapitalisti?nem sistemu
. V prvotnem pomenu je vklju?eval
delavce
, ki nimajo lastnih sredstev za proizvodnjo in so zategadelj kapitalistom prisiljeni prodajati svoje delo in da z vi?kom svojega dela zanje proizvajajo
prese?no vrednost
. Izraz je pogosto uporabljen kot sinonim za
delavski razred
.
Za razliko od
su?njev
ali
tla?anov
je proletariat pravno svoboden, vendar ga ekonomska prisila ve?e za razred kapitalistov in prisiljuje, da vedno znova prodaja svojo
delovno silo
kot edino
lastnino
, s katero razpolaga, kar mu omogo?a obstati v procesu kapitalisti?ne reprodukcije kot eden od dejavnikov proizvodnje.
Razumevanje in nastanek
[
uredi
|
uredi kodo
]
Izraz in pojem proletariata izvira iz
starorimske
dr?avne ureditve. V ustavnem pravu
rimske republike
je bila dru?ba razdeljena v ve? razredov glede na premo?enje.
Proletarii
so bili dr?avljani z najmanj premo?enja, njihov prispevek k republiki naj bi bil predvsem rojevanje otrok (
proli
).
Sodobni pomen pojma proletariata gre za ljudi, ki prispevajo k dru?bi z delom, ki so ga prisiljeni prodajati za
mezdo
, torej najemni delavci. Ker nimajo lastni?kih pravic nad proizvodnimi sredstvi ne morejo enakopravno sodelovati v delitvi vrednosti proizvodnje.
Po marksisti?ni teoriji je proletariat najbolj napreden del dru?be, ki nastane in postaja vse mo?nej?i v dobi prvobitne akumulacije kapitala, medtem ko je ve?ina pripadnikov vanj stopila iz razreda kmetovalcev in obrtnikov. Kasneje je proletariat ?rpal tudi iz drugih dru?benih razredov, ne izklju?ujo? kapitaliste, ?e slednje razumemo kot heterogen razred, razdeljen med majhne, srednje in velike kapitaliste.
Uporablja se tudi izraz
lumpen-proletariat
, ki ozna?uje ljudje, ki so v podobnem lastni?kem stanju kot proletariat, vendar se ne pre?ivljajo s koristnim delom ampak na primer z bera?enjem, krajami in drugo nezakonito dejavnostjo. Lumpen-proletariat po marksisti?nem pojmovanju ni napreden del dru?be. Za svoje namen ta sloj s pridom izrabljajo politiki
populisti?ne
usmeritve, posebno pri organiziranju nemirov.
Procesi proletarizacije so se pojavili na ve? podro?jih in je zato mogo?e govoriti o ve? posebnih slojev proletarcev. Mednje sodijo:
- industrijski proletariat,
- poljedelski proletariat,
- intelektualni proletariat in podobno.
Vse te?ji polo?aj proletariata je v preteklosti spodbudil ?tevilne
filantrope
, socialne filozofe in reformatorje, da so se zavzeli za njegov izhod iz nastalega polo?aja. Med njimi velja navesti socialne utopiste, ki so bili med prvimi. Te?nje sta na svoj na?in artikulirala
Karl Marx
in
Friedrich Engels
, ki sta ga opredelila kot dru?beno silo, ki lahko in mora nasilno zadu?iti kapitalisti?ni sistem, da bi se osvobodil izkori??anja in podrejenosti.
Proletariat v sodobnosti
[
uredi
|
uredi kodo
]
Po nekaterih interpretacijah je marksizem pre?ivet zaradi neobstoja proletariata, ki je v dru?benem in politi?nem razvoju kapitalisti?ne dru?be presegel prvotni stadij in danes v ve?jem delu sestavlja tako imenovane srednje sloje. Po drugi interpretaciji je proletariat sinonim za vse podrejene dru?bene razrede, ki lahko prodajajo izklju?no svoje delo, in spri?o tega je marksisti?na teorija in tako razumevanje ?e vedno aktualno, proletariat pa obstoje?.
- Tubi?, Risto (1973): Eciklopedijski rje?nik marksisti?kih pojmova, Veselin Masle?a, Sarajevo.