Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin . Poteka v vrhnjih predelih zemeljske skorje in tako tam povzro?a nastajanje prepereline oziroma eluvija ter nadalje prsti . ^[1] Preperevanje je proces nastajanja prepereline brez premikanja in ga je zato potrebno lo?evati od erozije , ki je premikanje in razpadanje kamnin pod vplivom voda , ledu , vlage in te?nosti .

Proces preperevanja je sestavni del kamninskega kroga in je kot tako ni? drugega od prilagajanja kamnin novim razmeram na povr?ju Zemlje , saj tu nastopijo druga?en pritisk ter temperature kot v notranjosti zemeljske skorje. Preperevanje je zato mogo?e obravnavati kot od metamorfizma (nastajanje metamorfnih kamnin ) nasproten postopek. ^[2] Preperevanje je pomembno za nastanek prsti in posledi?no tudi za ?loveka . Tip prsti je odvisen od mati?ne kamnine: ob pretvorbi le ene kamnine v prst bo tej v mnogo primerih primanjkovalo katere izmed za npr. rodovitnost pomembnih snovi, zato je za pridobivanje rodovitne prsti za?elena me?anica kamnin, kakr?na je ledeni?ka sedimentna kamnina .

Razli?ne postopke preperevanja je mogo?e lo?iti v dve osnovni kategoriji, tj. mehansko in kemi?no preperevanje . Prvo pomeni razpadanje kamnin brez spremembe njihove kemijske substance. V glavnem se dogaja zaradi temperaturnih sprememb, zavoljo katerih se kamnine raztezajo in kr?ijo ter zato razpokajo in omogo?ijo dostop vode v notranjost, ta pa ob zamrzovanju poskrbi za tretje kamnine. Povzro?itelj mehanskega preperevanja pa so tudi npr. korenine rastlin. Tak?no preperevanje je zlasti opaziti na brez rastlinske odeje zavarovanih predelih povr?ja Zemlje : v pu??avah , visokogorju , polarnih krajih in na golem krasu . Kemi?no preperevanje pa pomeni snovno razpadanje kamnin na manj?e dele. Glavni dejavnik je teko?a voda s kislinami , zlasti ogljikovo . Sicer pa h kemi?nemu preperevanju pripomorejo tudi kisik v zraku in kisline v humusu , pa alge in li?aji na povr?ju kamnin ter mikroorganizmi (slednji na?in preperevanja nekateri viri lo?ujejo v od kemi?ne skupine lo?eno biolo?ko preperevanje ). Tudi krti in de?evniki imajo svoj pomen zaradi prepu??anja atmosferskih vplivov pod povr?je s svojim ritjem. ^[1]

Viri [ uredi | uredi kodo ]