Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pravi datljevec
(
znanstveno ime
Phoenix dactylifera
) je
palma
iz rodu
Phoenix
(datljevec). Zaradi u?itnega
sade?a
je zelo raz?irjena in zelo stara kulturna rastlina, katere prvotno obmo?je raz?irjenosti je neznano, verjetno pa izvira iz
pu??avskih
oaz
severne
Afrike
in morda tudi jugozahodne
Azije
.
Gre za
drevo
vi?ine med 15 in 25 metri, pogosto z ve? debli, ki izra??ajo iz enega samega koreninskega sistema.
Listi
so pahlja?asti, dolgi 3 do 5 metrov, s trni na
petiolah
in okrog 150 listi?i; ti so 30 cm dolgi in 2 cm ?iroki. Kro?nja ima premer od 6 do 10 metrov.
Razmno?uje se vegetativno (s potaknjenci) in ne s sajenjem ko??ic. Prve sadove rodi po 8 do 10 letih. Cveti februarja, sade?e nabirajo novembra in decembra.
Dateljnove palme so bile med prvimi kultiviranimi rastlinami. To je bilo nujno zaradi njene
dvodomnosti
.
Drevo
ima ali ?enske
cvetove
ali mo?ki
pelod
. ?e naj
veter
opravi
opra?evanje
, mora biti v nasadu pribli?no enako mo?kih in ?enskih dreves. To je prebivalcem oaz kmalu postalo premalo gospodarno, zato so za?eli opravljati opra?evanje ro?no, tako da je bilo na 50 ?enskih dreves potrebno samo ?e eno mo?ko.
Kro?nja z grozdi datljev
Suhi datlji, deglet noor (u?itni deli)
Hranilna vrednost na 100 g
|
|---|
| Energija: 280 kcal 1180 kJ
|
|
Odstotki so podani glede na ameri?ka
priporo?ila
za odrasle.
Vir:
USDA Nutrient database
|
Datljevec ima
ko??i?ast plod
, ki ga imenujemo
datelj
. Ta je ovalno-cilindri?en, dolg 3?7 cm, premera 2?3 cm in nezrel svetlorde?e do svetlorumene barve, kar je odvisno od sorte. Datlji vsebujejo eno samo
seme
, dolgo 2-2,5 cm in 6?8 mm debelo. Tri glavne
kultivarske skupine
datljev so mehki (npr. 'Barhee', 'Halawy', 'Khadrawy', 'Medjool'), polsuhi (npr. 'Dayri', 'Deglet Noor', 'Zahidi') in suhi (npr. 'Thoory'). Tip plodu dolo?ajo vsebnost
glukoze
,
fruktoze
in
saharoze
. Dateljne u?ivamo sve?e ali stisnjene (pu??avski kruh). Iz njih lahko izdelamo
dateljnovo vino
in dateljnov
med
.
