Praprotnice Fosilni razpon: pozni devon - recentno
Podlesnica, Polystichum setiferum , z odvijajo?im se listom
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Pteridophyta
Razredi
† Cladoxylopsida Psilotopsida Equisetopsida Marattiopsida Pteridopsida (Polypodiopsida)

Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami. Njihovo znanstveno ime je Pteridophyta ali Filicophyta , kadar pa jih obravnavamo kot poddeblo vi?jih rastlin ( Tracheophyta ), jih imenujemo tudi Polypodiophyta ali Polypodiopsida . Preu?evanje praprotnic imenujemo pteridologija , strokovnjak za praproti pa je pteridolog .

Praprotnice so vi?je rastline (cevnice), ki se od primitivnej?ih likofitov razlikujejo po tem, da imajo prave liste (megafile), od razvitej?ih golosemenk in kritosemenk pa po tem, da nimajo semen . Tako kot vse vaskularne rastline imajo ?ivljenjski krog , pogosto imenovan menjavanje generacij , ki ga ozna?ujeta diploidna sporofitna in haploidna gametofitna faza. V nasprotju z golosemenkami in kritosemenkami je gametofit pri praprotnicah prosto ?ive? organizem. ?ivljenjski ciklus tipi?ne praprotnice je naslednji:

1. Sporofitna ( diploidna ) faza da z mejozo haploidne spore .
2. Spora s celi?no delitvijo zraste v gametofit , katerega del je navadno tudi fotosintetski protalus .
3. Gametofit da z mitozo gamete (pogosto so na istem protalusu semen?ice in jaj?eca ).
4. Gibljiva obi?kana semen?ica oplodi jaj?ece, to ostane pritrjeno na protalus.
5. Oplojeno jaj?ece je zdaj diploidna zigota in z mitozo zraste v sporofit (zna?ilno ≫praprot≪).

Nastanek praprotnic geologi postavljajo v geolo?ko dobo Karbon .