Potop ladje RMS Titanic
"Undergang der Titanic", slika, ki jo je narisal Willy Stower , leta 1912.
Lokacija	Severni Atlantski Ocean, 400 milj (640 km) ju?no od Nove Fundlandije 23:40?02:20 (02:38?05:18 GMT ) [a]
Datum	14. april 1912 - 15. april 1912
?rtve	1.503

RMS Titanic je potonil v severnem Atlantskem oceanu , v zgodnjih urah 15. aprila 1912, pet dni potem, ko je ladja odplula na svojo krstno plovbo iz Southamptona v New York . Titanic, ki je bil takrat najve?ja oceanska linijska ladja na svetu, je na krovu preva?al 2.224 ljudi, ko je v nedeljo 14. aprila 1912 okrog 23:40 (po ladjinem ?asu) ^[a] tr?il v ledeno goro , 15. aprila dve uri in ?tirideset minut pozneje pa je ob 2:20 dokon?no potonil. Pri tem je umrlo ve? kot 1.500 ljudi, zaradi ?esar je to ena najhuj?ih pomorskih nesre? v ?love?ki zgodovini.

14. aprila je Titanic med plovbo prejel ?est radijskih opozoril o nevarnosti pojava ledenih gor, vendar je kljub temu ladja plula s hitrostjo 22 vozlov, ko so opazovalci pred ladjo opazili ledeno goro. Zaradi svoje velike hitrosti se ladja ni uspela pravo?asno obrniti in je z desnim bokom tr?ila v ledeno goro, na njenem desnem trupu je pod vodno gladino prebilo ?est neprepustnih predelkov. Titanic je bil narejen tako, da je lahko prenesel poplavitev ?tirih predelkov, a jih je voda tisti trenutek poplavila pet, zato je posadka ugotovila, da bo ladja potonila. Med evakuacijo so iz ladijskega mostu izstreljevali signalne rakete , da bi pritegnili pozornost za pomo?.

V skladu z obstoje?im na?rtom je bil sistem re?evalnih ?olnov na Titanicu na?rtovan za prevoz potnikov na bli?nja re?evalna plovila, ne pa da bi bili vsi potniki na ?olnih isto?asno; zato za ?tevilne potnike in posadko ni bilo varnega zato?i??a. Slabo upravljanje evakuacije je povzro?ilo, da so bili ?tevilni spu??eni ?olni tudi na pol prazni.

Kot rezultat, ko je Titanic potonil, je bilo na krovu ?e ve? kot tiso? potnikov in posadke. Skoraj vsi, ki so sko?ili ali padli v vodo, so se utopili ali umrli v nekaj minutah zaradi hladnega ?oka in podhladitve. RMS Carpathia , ki je na kraj dogodka prispela pribli?no uro in pol po potopu in pribli?no devet ur in pol po trku, je re?ila zadnjega od pre?ivelih. Nesre?a je ?okirala svet in povzro?ila ?iroko ogor?enje zaradi pomanjkanja re?evalnih ?olnov, ohlapnih predpisov in neenakega obravnavanja treh razredov potnikov med evakuacijo. Poznej?e poizvedbe so priporo?ile temeljite spremembe pomorskih predpisov, ki so leta 1914 ustanovile Mednarodno konvencijo o varstvu ?love?kega ?ivljenja na morju (SOLAS).

Ozadje [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu za?etka obratovanja je bil Titanic druga od treh ^[b] ladij iz razreda Olympic in najve?ja ladja na svetu. Medtem, ko je dru?ba White Star Line nadeljevala z gradnjo njene sestrske ladje Britannic , sta Titanic in njuna najstarej?a sestrska ladja RMS Olympic , s svojima tona?ama presegla velikost in tona?o najhitrej?i ladji na svetu RMS Lusitanio in RMS Mauretanio dru?be Cunard Line , bile sta tudi dale? bolj luksuzna in skoraj 30 metrov dalj?a od Lusitanie in Mauretanie ^[2] . Titanic je lahko sprejel 3.547 ljudi v hitrosti in udobju, zgrajen pa je bil za ?ezatlantsko pot med Southamptonom in New Yorkom. Ladijski motorji so bili najve?ji, kar so jih kdajkoli izdelali, in sicer so stali 40 metrov visoko in z jeklenkami premeri do 2,7 m, ki so zahtevali kurjenje 600 premoga na dan ^[3] . Njeno bivanje potnikov, zlasti prvega razreda, naj bi bilo "neprimerljivo veliko in veli?astno", nakazano z vozovnicami, ki so jih zapovedale nastanitve v prvem razredu.  Parlor Suites (najdra?ji in najluksuznej?i apartmaji na ladji) z zasebnim sprehajali??em so stali ve? kot 4.350 ameri?kih dolarjev (kar je danes 115.000 dolarjev) za enosmerno ?ezatlantsko plovbo. Tudi tretji razred, ?eprav bistveno manj razko?en od drugega in prvega razreda, je bil po sodobnih standardih nenavadno udoben in je bil opremljen z obilnimi koli?inami dobre hrane, ki je potnikom zagotavljala bolj?e pogoje, kot so jih mnogi do?iveli doma. ^[4]

Titanic je na svojo krstno plovbo odplul 10. aprila 1912. Ob 12:00 je ladja izplula iz Southamptona ^[5] in ?tiri ure pozneje priplula v Cherbourg v Franciji , kjer so se potniki na ladjo vkrcali s pomo?jo trajekta. Drugo pristani??e kamor je ladja odplula je bilo v Queenstownu (danes Cork ) na Irskem , kamor je ladja priplula 11. aprila pol ure pred poldnevom. ^[6] Tudi v tem pristani??u so se potniki na ladjo tudi vkrcali s pomo?jo trajekta. ^[7] Po vkrcanju zadnjih potnikov je ladja nato odplula na svojo prvo (in zadnjo) plovbo ?ez Atlantik v ZDA .

Medtem, ko je ladja plula ?ez Atlantik je bilo na ladji 2224 ljudi, od tega 992 ?lanov posadke. Ladji je poveljeval izku?en 62-letni kapitan Edward J. Smith , najstarej?i kapitan dru?be White Star Line, ki je pred tem poveljeval na Olympicu. ^[8]

14. april 1912 [ uredi | uredi kodo ]

Opozorila o ledenih gorah [ uredi | uredi kodo ]

14. aprila 1912 so ladijski operaterji po radijskem telegrafu dobili ?est opozoril drugih ladij v okolici, ki so sporo?ala, da je v morju ju?no in vzhodno od Nove Fundlandije ve? ledenih gor in so priporo?ala previdnost. Potniki so ledene gore iz Titanica za?eli opa?ati popoldne. Ledene razmere v severnem Atlantiku so bile najslab?e za katerikoli april v zadnjih 50 letih. Radijski operaterji niso posredovali vseh teh sporo?il kapitanu ali posadki. Takrat so bili vsi brez?i?ni operaterji na linijskih ladjah zaposleni v brez?i?nem telegrafskem podjetju Marconi in niso bili ?lani njihove ladijske posadke; njihova glavna odgovornost je bila po?iljanje sporo?il za potnike, pri ?emer so glavno te?avo predstavljala vremenska poro?ila.

Prvo opozorilo je pri?lo ob 09:00 z ladje RMS Caronia , ki je poro?ala: "bodite pozorni na ledene gore in plavajo?i led." Kapitan Smith je potrdil prejem sporo?ila. Ob 13:42 je RMS Baltic posredoval poro?ilo gr?ke ladje Athenia, da je se je prebila skozi veliko ledeno polje in da naj zaradi varnosti zmanj?ajo hitrost. Tudi to je kapitan Smith potrdil, ki je poro?ilo poro?al predsedniku dru?be White Star Line, J. Bruce Ismayu , ki je potoval na krovu.  Smith je ukazal dolo?iti nov potek plovbe, da se ladja usmeri dlje proti jugu. Ob 13:45 je nem?ka ladja SS Amerika sporo?ila, da se je prebila skozi dve veliki ledeni gori. To sporo?ilo nikoli ni prispelo do kapitana Smitha ali drugih ?astnikov na ladijskem mostu, razlog za to pa je nejasen. SS Californian je ob 19:30 poro?al o treh velikih in nevarnih ledenih gorah, ob 21:40 pa je atlantska ladja Mesaba sporo?ila: "Videli smo zamrznjeno ledeno polje in veliko nevarnih ledenih gor. Prosim bodite pazljivi!" Tudi te dve sporo?ili nista nikoli prispeli na ladijski most do kapitana Smitha. Zadnje poro?ilo je Titanic dobil ob 22:55, ko je SS Californian sporo?il, da je naletel na ledeno polje z velikimi ledenimi gorami in sporo?il, da je pametno zmanj?ati hitrost in biti pazljivi, vendar je Titanicov glavni ladijski operater Jack Phillips prekinil in sporo?il: "Utihni! Utihni! Imam delo na ladijskem mostu!"

?eprav se je posadka zavedala nevarnosti ledu, niso zmanj?ali hitrosti in so ?e vedno pluli s hitrostjo 22 vozlov. Titanicova visoka hitrost v nevarnih vodah, kjer je prevladoval led, je bila pozneje kritizirana kot nepremi?ljena.

"Ledena gora, naravnost pred nami!" [ uredi | uredi kodo ]

Titanic zapluje v vode Iceberg Ailly [ uredi | uredi kodo ]

Medtem, ko je Titanic zaplul v obmo?je Iceberg Ailly in se po?asi bli?al usodnemu tr?enju, se je ve?ina potnikov ?e odpravljala spat. Poveljstvo je bilo predano drugemu ?astniku, Charlesu Lightollerju . Na ladijskem mostu je bil de?uren prvi ?astnik William McMaster Murdoch . Opazovalca Frederick Fleet in Reginald Lee sta bila de?urna na opazovalnem jamboru, 29 m nad palubo. Temperatura zraka je padla skoraj do ledi??a, morje pa je bilo popolnoma mirno. ?e bi bilo morje valovito, bi posadka la?je opazila ledene gore, ko bi se valovi zaletavali vanj. ?e od Southamptona opazovalci niso na?li daljnogledov za opazovanje; Kljub temu so opazovalci dobro poznali nevarnost ledu, saj je Lightoller in drugim ?lanom posadke naro?il, naj dobro pazijo na ledene gore, zlasti tudi na plavajo?i led.

Ob 23:30 sta Fleet in Lee na obzorju pred ladjo opazila rahlo meglo, vendar nista storila ni?esar. Nekateri strokovnjaki zdaj verjamejo, da je bila ta megla pravzaprav privid, ko se je hladna voda sre?ala s toplim zrakom. To bi povzro?ilo dvignjeno obzorje, ki bi zaslepilo poglede, ?e bi opazili karkoli dale?.

Trk [ uredi | uredi kodo ]

Devet minut pozneje, ob 23:39, je Fleet pred ladjo opazil ledeno goro. Trikrat je pozvonil na zvonec in nato po telefonu poklical na ladijski most, kjer je njegovo poro?il prejel ?astnik James Paul Moody . Fleet je vpra?al: "Je kdo tam?" Moody mu je odgovoril: "Ja, kaj vidite?" Fleet je nato povedal: "Ledeno goro, naravnost pred nami!" Ko se mu je Moody zahvalil, je poro?ilo predal de?urnemu ?astniku Williamu Murdochu, ta pa je krmarju Robertu Hichensu , ki je takrat krmaril, nemudoma ukazal spremeniti smer plovbe z ukazom "ostro v levo". Ladja je za?ela po?asi zavijati levo, manevru se je Murdoch tr?enju z ledeno goro poizku?al izogniti tako, da bi ledeno goro v loku enostavno ob?el in s tem prepre?il tr?enje s premcem ali krmo. Zaradi velike hitrosti ladje, po?asne odzivnosti krmilnega mehanizma in po?asne ustavitve ter vnovi?nega zagona parnih strojev (turbina ni imela mo?nosti obratovanja v smeri plovbe nazaj), se je manever ponesre?il. Ladja je zavila le toliko, da se ni direktno zaletela v ledeno goro, ampak jo je obdrsnila. Ob 23:40 je Titanic z desnim bokom zadel v rob ledene gore, led pa je na ladijskem trupu pod vodno gladino prebil ?est lukenj, ki skupaj niso bile ve?je od 1,2 kvadratnega metra.

Najve?ja luknja je bila dolga 12 m, zanimivo pri tem pa je, da najve?je luknje ni naredil led, ampak je trup zaradi pritiska ob trku enostavno po?il po ?ivih, to?enje so zakovice, ki so dr?ale ve? oplat skupaj, enostavno odletele, kar so ugotovili kasneje. Zato so se ob odkritju lukenj pojavila ugibanja o slabi izdelavi in uporabi jekla slabe kakovosti. Ostanki oplat trupa ?e danes le?ijo na mestu gradnje, najmodernej?e preiskave so pokazale, da s kakovostjo materiala ni bilo prav ni? narobe. Kriva je bila slaba izdelava oziroma na?in gradnje s kovi?enjem, ?e bi bile namre? oplate trupa Titanica takrat zvarjene, do katastrofe ne bi nikoli pri?lo. Do trka z ledeno goro pa tudi ne bi pri?lo ?e bi Murdoch spremenil smer ladje tako, da ne bi zaganjal strojev nazaj, medtem ko je plula z enako hitrostjo, bi Titanic morda ledeno goro zgre?il, ali pa bi tr?il v ?pico ter utrpel manj?o ?kodo in bi lahko nadaljeval pot v New York.

Nad vodno ?rto je bilo malo dokazov o trku. Na palubi so se potniki za?eli igrati z snegom in ledom , ki je zdrsnil z ledene gore. Stevardesi so v jedilnici prvega razreda za?utili manj?e tresenje, na kar so mislili, da se je najverjetneje odlomila lopatica propelerja. ?tevilni potniki prvega in drugega razreda so se po?utili zaskrbljeno, medtem, ko so potniki tretjega razreda imeli druga?ne izku?nje. Strojnik Walter Hurst je povedal, da ga je prebudil mo?an tresk ob desnem boku. "Nih?e ni bil zelo zaskrbljen, vendar sem vedel, da smo nekaj zadeli" je povedal. Gasilec George Kemish je povedal, da je na desnem trupu sli?al mo?an udarec in neprijeten zvok.

Potem, ko je v ladjo za?ela vdirati voda je bilo ukazano zapreti vsa neprepustna vrata, a so pred tem kurja?i iz kotlovnice za?eli poro?ati, da je ledeno mrzla voda za?ela zalivati parne kotle. To je ustvarilo izredno nevarne razmere saj je obstajala velika mo?nost eksplozije ?e bi ledeno mrzla voda pri?la v stik z segretimi kotli in vrelim premogom zato je bilo kurja?em in gasilcem ukazano izpustiti paro iz kotlov skozi prezra?evalni dimnik in pogasiti ogenj v kotlih. Ko so kon?ali svoje delo, so bili ?e do pasu v ledeno mrzli vodi zato jim je bilo ukazano zapustiti kotlovnico in pobegniti skozi neprepustna vrata, ki so se takrat za?ela ?e zapirati. Posadka je veliko pri?akovala od ?estnajstih neprepustnih oddelkov, ki naj bi prepre?ili potopitev ladje, niso pa se zavedali, da imajo ti oddelki veliko slabost. Oddelki namre? niso segali do najvi?je palube, zato se je za?ela voda, potem ko se je ladja nagnila naprej, prelivati iz enega v drug neprepustni prostor.

Kapitan Smith je za?util tr?enje medtem, ko je bil v svoji kabini in je takoj od?el na ladijski most. Ko ga je Murdoch obvestil, da je ladja zadela ledeno goro, je kapitan najprej ukazal ustaviti ladjo in vse njene motorje, nato pa je poklical ladijskega konstruktorja Thomasa Andrewsa , ki je tudi potoval na ladji in ga prosil, da naj oceni ?kodo. Pet minut po trku je bila vodna ?rta na premcu ?e pod vodo, na krmi pa se je videlo ?rto malo ve?, kot prej. Andrews in kapitan sta od?la v podpalubje in ugotovila, da so bili prostori za po?to, tovor in skladi??e poplavljeni, medtem ko je bila kotlovnica 6 skoraj do vrha pod vodo. Pred kapitanom in Andrewsom je v podpalubje od?el tudi glavni ?astnik Henry Tingle Wilde , ki je opazil isto situacijo preden se je vrnil na ladijski most. Voda se je razlila v kotlovnico 5, kjer je bila napolnjena do 4,3 m in posadka se je v tej kotlovnici borila z iz?rpavanjem vode. 20 minut po trku je v ladjo vdrlo ?e 13.500 ton vode, veliko ve? kakor bi lahko ?rpalke iz?rpale. Ob 00:00 je Andrews kapitanu in preostali posadki potrdil ?alostno novico, da je prebitih ?est predelkov od katerih bo pet v eni uri poplavila voda, na kar so vsi vedeli, da ladja ne more prenesti poplavitev petih predelkov. Andrews je dodal ?e, da ladjo ne more ?isto popolnoma ni? re?iti in da bo Titanic v najve? dveh urah potonil.

15. april 1912 [ uredi | uredi kodo ]

Priprave na zapustitev ladje [ uredi | uredi kodo ]

15. aprila 1912 je kapitan ob 00:05 izdal ukaz za evakuacijo, ukazal posadki naj pripravijo re?evalne ?olne, ladijskemu operaterju Jacku Philiphsu pa je ukazal naj za?ne po?iljati klice v sili. V podpalubju je voda dosegla najni?je palube. Ko je bila po?tna soba vsa pod vodo, so razvr??evalci po?te izgubili poskus, da bi re?ili 400.000 po?iljk po?te, ki jih je preva?al Titanic. Drugje pa je bilo mogo?e zasli?ati zrak, ki je izginjal z vdiranjem vode. V tretjem razredu so stevardesi hodili od vrat do vrat in budili potnike ter jim ukazali naj gredo na palubo k re?evalnim ?olnom.

Ob 00:15 je pri?el ukaz, da si morajo potniki nadeti re?evalne jopi?e. Marsikateri potnik je to razumel, kot ?alo saj je bil prepri?an, da se tako velika ladja ne more potopiti. Potniki prvega in drugega razreda so hitro pri?li do re?evalnih ?olnov medtem, ko so ?tevilni potniki tretjega razreda ostali ujeti pod palubo saj jih nih?e ni obvestil o dogodku, niso jim nudili prave pomo?i, ?eprav so vedeli, da se z ladjo nekaj dogaja, ker je med potapljanjem spu??ala ?udne glasove. Nekateri potniki so celo zavrnili evakuacijo in ostali na potapljajo?e se ladji.

Potapljanje ladje je kapitana postavilo pred dejstvo, da ima premalo ?olnov za vse potnike, zato je po namigu ostalih ?astnikov ukazal, da imajo ?enske in otroci prednost. Na ladji je bilo 20 ?olnov, od teh se je samo 16 ?olnov dalo takoj uporabiti, preostali ?tirje pa so bili name??eni nad prostori za ?astnike in jih je bilo potrebno za uporabo najprej pripraviti, kar se je med potapljanjem ladje izkazalo kot velika slabost. ?oln je lahko sprejel 70 potnikov, kar je pomenilo, da se lahko nanje vkrca 1.178 potnikov oz. niti polovica potnikov na ladji. Ne samo, da je bilo premalo ?olnov in jopi?ev za vse ljudi na ladji, bilo je ?e veliko napak. Ne posadka in ?e manj potniki, niso med plovbo izpeljali niti ene same vaje re?evanja v primeru nesre?e. Prva vaja za potnike naj bi bila 14. aprila, vendar je bila zaradi nejasnih razlogov odpovedana. Ko je ladja priplula v Southampton, je tam posadka dan pred odhodom ladje opravila eno samo vajo re?evanja brez potnikov, testiranje ?olnov pa je potekalo v Belfastu .

Ob 00:25 so za?eli polniti in spu??ati prve re?evalne ?olne v vodo. Drugi ?astnik Lightoller je prevzel nadzor spu??anja ?olnov na levi strani ladje, prvi ?astnik Murdoch pa na desni strani. Sprva so bili ?olni, ?e posebej na levi strani ladje, na pol prazni saj ?astniki, ki so nadzirali spu??anje ?olnov, niso poznali kapacitete ?olnov. ?e bi to poznali, bi se lahko vanj vkrcalo ?e dodatnih 500 ljudi.

Odhod re?evalnih ?olnov [ uredi | uredi kodo ]

Ob 00:45 je ?oln ?t. 7 prvi zapustil ladjo, na njemu je bilo 28 ljudi. Re?evalni ?oln ?t. 6 je ladjo zapustil ob 00:55, na njemu je bilo prav tako 28 ljudi (med njimi tudi miljonarka Margaret "Molly" Brown ). Sprva so ?olni ladjo zapu??ali po?asneje, vendar so po eni uri zjutraj ladjo zapu??ali bolj pogosto. Na ?olnu ?t. 5 je bilo 41, na ?olnu ?t. 3 le 32, na ?olnu ?t. 8 je bilo 39, na ?t. 1 pa le skromnih 12 potnikov.

Medtem, ko so ?olni zapu??ali ladjo, se je v podpalubju odvijala prava drama. Voda je za?ela zalivati parne kotle, zato so se kurja?i, gasilci in strojniki pri pre?rpavanju vode do zadnjega trudili, da ne bi pri?lo do eksplozije. Izredno po?rtvovalna je bila skupina strojnikov, ki je skrbela za delovanje agregatov, ki so ladji zagotavljali elektriko. Na svojih mestih so ostali do zadnjega, nih?e od njih ni pre?ivel. Pod palubo je zaradi re?evanja ladje ostalo toliko ladijskega osebja, da ni bilo nobenega, ki bi poveljeval re?evalnim ?olnom.

Vkrcavanje v ?olne in spu??anje ?olnov v vodo ni potekalo gladko. Zaradi panike so se za?eli potniki prerivati, zato so ?astniki le s te?avo ohranjali red. Te?ave so se pojavile tudi pri spu??anju, saj so se nekateri ?olni skoraj prevrnili, nekaj ljudi, ki so z ladje hoteli sko?iti v re?evalne ?olne zaradi panike, so popadali v ledeno mrzlo vodo. Mo?ki so dali prednost ?enskam in otrokom.

Ob 1:15 so se potniki za?eli zavedati resnosti polo?aja, zato se je za?ela pojavljati panika. Posadka je za?ela izstreljevati signalne rakete za primer nevarnosti. Celo orkester je igral na glavni palubi. Ladijski operater je v eter za?el po?iljati nov SOS signal. Dobil je ve? odgovorov od okoli?kih ladij, od katerih je bila najbli?ja RMS Carpathia , ki je bila od potapljajo?ega se Titanica oddaljena 58 milj (93 km). Njena najve?ja hitrost je bila 17 vozlov, kar je pomenilo, da bi lahko do ladje priplula v ?tirih urah. To je bilo za mnoge na ladji prepozno saj je potapljajo?emu parniku ostala le ena ura ?ivljenja. Drugi odgovor je bil z ladje SS Mount Temple , ki bi lahko dosegla ladjo, vendar je naletela na veliko ledeno polje, kar je Mount Temple ustavilo. Veliko bli?je je bil SS Californian, ki je Titanica dvakrat opozoril o ledu, vendar zaradi izklopljenega radijskega etra ni prisko?il na pomo?.

Nekateri potniki so obupali nad re?evanjem in so od?li raje nazaj v svoje kabine, kjer so se sprijaznili z usodo. Ameri?ki milijonar in najbogatej?i potnik na Titanicu, John Jacob Astor IV je rekel: "Tu smo varnej?i, kot na teh ?olnih". Vodilni gasilec Charles Hendrickson je povedal, da je videl mno?ico potnikov tretjega razreda, zbranih v krogu sredi jedilnice, kjer so molili. Opisal je:

Na stotine ljudi je bilo zbranih v krogu v jedilnici tretjega razreda, z pridigarjem na sredini. Molili so in jokali ter prosili Boga in Marijo naj jim pomagata. Le?ali so na tleh in izgubili svojo lastno mo? ter pri?akovali, da bo Bog vse naredil za njih.

Spu??anje zadnjih ?olnov [ uredi | uredi kodo ]

Do 1:30, ko je bil ves sprednji del premca ?e pod vodo, se je Titanic za 5 stopinj obrnil na levo stran. Ob 1:45 je posadka dobila sporo?ilo iz podpalubja, da je kotlovnica cela pod vodo in da je v strojnico ?e veliko vode vdrlo. To je bilo zadnje sporo?ilo, ko je elektri?ni sistem za?el odpovedovati. Kljub temu sta oba radijska operaterja uspela poslati po eterju vse SOS signale.

Preostali ?olni so bili veliko bolj napolnjeni.  ?oln ?t. 11 je bil napolnjen za pet ljudi ve?, kot je zna?ala njegova zmogljivost. Ko so ga za?eli spu??ati, ga je skoraj preplavila voda, ki je tekla iz ladje. ?oln ?t. 13 se je povsem izognil isti te?avi, toda tisti na krovu niso mogli prerezati vrvi, s katere je bil ?oln spu??en. Ko se je spu??al, je bil skoraj spu??en, neposredno na ?oln ?t. 15. Vrvi so pravo?asno prerezali in oba ?olna sta varno zapustila ladjo. ?oln ?t. 14 je bil spu??en ob 1:30, ko so nekateri potniki zaradi panike hoteli sko?iti v ?oln. ?oln ?t. 16 je bil spu??en pet minut pozneje, na tem ?olnu je bila tudi stevardesa Violet Jessop , ki je ?tiri leta pozneje pre?ivela podobno izku?njo, ko je bila na krovu Titanicove sestrske ladje HMHS Britannic , ki je potonila v Egejskem morju, ko je zadela mino. Zlo?ljivi ?oln C je bil spu??en ob 1:40, na tem ?olnu je bil tudi J. Bruce Ismay , ki so njegovo dejanje pozneje ozna?ili za strahopetno.

Zadnji ?oln, zlo?ljivi ?oln D, je ladjo zapustil ob 2:05, na njem je bilo 25 ljudi; med spu??anjem sta ?e dva mo?ka sko?ila v ?oln. Zatem je kapitan Smith po palubi naredil ?e zadnji obhod in posadko obvestil, naj vsak poskrbi zase. Obstajajo celo govorice, da naj bi se med potopom zgodil strelni incident. Glasbeniki so medtem na palubi zaigrali svojo zadnjo pesem, preden so se tudi oni prepustili usodi. V tistem trenutku je ladji ostalo ?e nekaj minut ?ivljenja.

Zadnje minute potopa [ uredi | uredi kodo ]

Med 2:05 in 2:10 je voda dosegla ladijski most in se za?ela izlivati po glavni palubi ?olnov. ?astniki so se medtem mo?no trudili prerezati vrvi in vkrcati zadnje pre?ivele na zadnja zlo?ljiva ?olna, na katerih so plavali v vodi. Ve?ina potnikov se je odpravila na krmo, ki je iz minute v minuto vedno bolj gledala iz vode. Na krmi so duhovniki dajali zakramente, medtem, ko je kapitan s preostalimi ?astniki, ki so ostali na ladji, konec pri?akal na ladijskem mostu. Tudi ladijski konstruktor Andrews se ni hotel re?iti z "svoje" ladje, ampak je po znanih podatkih ostal v kadilnici prvega razreda. Ladijski most je bil ?ez dobro minuto ves pod vodo. ?astnik Lightoller in nevesta Gracie sta se re?ila na plavajo?i zlo?ljiv ?oln B, na levi strani ladje, medtem, ko so se Wilde, Murdoch in Moody utopili v vodi.

Potem, ko se je Lightoller odlo?il zapustiti ladjo zaradi nara??ajo?e vode, je odplaval na plavajo?i zlo?ljiv ?oln. Ko je splezal nanj, je posku?al v vodi s preostalimi potniki obrniti ?oln v normalen polo?aj. Tisti trenutek se je sprednji prvi dimnik zru?il pod svojo lastno te?o, pri ?emer je v vodi zme?kal veliko ljudi in za las zgre?il plavajo?i ?oln B. Lightollerja je zgre?il za dober meter in pol, pri tem pa je ustvaril velik val, ki je ?oln odplaknil dobrih 20 metrov stran od ladje. Tisti, ki so takrat be?ali na krmo, so lahko za?utili rahle tresljaje in ?udne zvoke, ki so najverjetneje povzro?ilo manj?e eksplozije kotlov. Drugi dimnik se je zru?il kmalu in najverjetneje zaradi eksplozije enega od kotlov.

O?ividci so videli, kako se je krma dvigala visoko v zrak, ko je premec tonil navzdol. Govorili so, da so med 30?45 stopinj propelerji gledali iz vode. Ladja se je ?e tako nagnila naprej, da je vanjo za?ela z vso silo vdirati voda pri ?em se njeno potapljanje ?e pospe?ilo. Pri tem so nastali veliki vrtinci v vodi, da je marsikaterega potnika odneslo iz palube in ga vsrkalo v drobovje ladje. Mnogi pre?iveli so opisali velik hrup, ki so ga nekateri pripisali eksploziji kotlov. Pre?iveli potnik Beesley je hrup ozna?il za "delno grobo ropotanje, deloma pa zvijanje in ni bil nenaden ropot, kot bi bila eksplozija: nadaljevala se je nekaj sekund zaporedoma, morda petnajst do dvajset sekund".  Pripisal ga je "motorjem, kotlom in strojem, ki so se iztaknili od svojih vijakov in polo?ajev ter padali skozi predelke ter razbili vse, kar jim je bilo na poti".

Ob 2:15 so sijo?e lu?i enkrat mo?no utripnile in potem ugasnile, nato pa je Titanic potonil v temo. Pre?iveli potnik Jack Thayer se je spomnil, da je videl skupine petnajst sto ljudi, ki so ?e vedno na krovu stiskali v veliki mno?ici, kot rojijo ?ebele; le da so med mno?ico nastali v vodi manj?i vrtinci zaradi ?esar je marsikaterega potnika odplaknilo ter ga posrkalo v drobovje ladje, ko se je velika ladja, dolga skoraj dvesto sedemdeset metrov dvignila visoko nad morjem.

Titanicovi zadnji trenutki [ uredi | uredi kodo ]

Titanic je trpel skrajno nasprotne sile - potopljeni premec, napoljen z vodo, je ladjo vlekel dol medtem, ko je krma vsa ?e z zrakom napolnjena, ostajala na vodni gladini, zaradi ?esar takega naklona ladijska konstrukcija enostavno ni zdr?ala. Kmalu potem, ko so lu?i ugasnile, se je ladja prelomila na dvoje tako, da je krma pristala nazaj v vodi in zme?kala na stotine plavajo?ih ljudi. Med prelomom sta se pravtako zru?ila preostala zadnja dva dimnika. Kmalu zatem je v prelomljenem delu med premcom in krmo nastal manj?i vodni vrtinec, zaradi ?esar je premec potonil in krmo povlekel navpi?no preden sta se oba dela lo?ila. Krma se je nekaj minut zibala, a se je tudi ta hitro potopila in ob 2:20, 2 uri in 40 minut po trku, je ladja dokon?no potonila.

Potem, ko je ladja potonila, sta premec in krma potrebovala 5 do 6 minut da sta pristala na morskem dnu severnega Atlantika, v globini 3.784 m, pri ?emer so iz ladje popadali ?tevilni ladijski stroji, tone premoga in druga notranja ladijska oprema. Oba dela ladje sta pristala na ne?no valovitem obmo?ju morskega dna, pribli?no 600 m narazen. Premec je ?e naprej tonil skoraj navpi?no in je imel hitrost z prebitim delom trupa 25 do 30 vozlov. Njegov pristanek na morsko dno je povzro?il, da se je kobilica zarila 7 m globoko v pesek, palube na odlomljenem delu, ki so bile ?e med potopitvijo oslabljene, so se zaradi mo?nega udarca sesedle druga na drugo.

Krma je tonila tudi navpi?no, a le kratek ?as, do pristanka na dno, se je vrtela. Kmalu zatem, ko je potonila, so cisterne in jeklenke po?ile in ?elezo na odlomljenem delu strukture na krmi se je odlomilo in odletelo. Krma je na morsko dno pristala s tako silo, da se je kobilica zarila 15 m globoko v pesek, palube na krmi pa so se sesedle druga na drugo. Manj?i ostanki so ?e nekaj ur po potopu padali ?ez morsko dno.

Potniki in posadka v vodi [ uredi | uredi kodo ]

Po potopu je v ledeno mrzlem morju ostalo na stotine ljudi. Ko je ladja dokon?no potonila, so jeklenke, cisterne in druge eksplozivne stvari ob poku povzro?ile, da so se iz ladje na povr?je dvignili ?tevilni plavalni kosi - lesne deske, le?alniki ipd. Te stvari so po?kodovale in morda tudi ubile nekaj plavalcev v vodi, drugi so se poskusili zadr?ati na plavajo?ih kosih lesa.

Zaradi zelo nizke temperature vode ? 2 °C, je bila voda smrtonosno hladna. Drugi ?astnik Lightoller je opisal, da je imel ob?utek, ko je bil v vodi, da ga tiso? no?ev naenkrat zbada. Nenadna potopitev v zamrzovalno vodo obi?ajno povzro?i smrt v nekaj minutah, bodisi zaradi zastoja srca , nenadzorovanega dihanja vode ali hladne onesposobitve (obi?ajno mi?ljeno, kot podhladitve) in skoraj vsi v vodi so umrli zaradi zastoja srca ali druge telesne reakcije v ledeni vodi v 15 do 30 minutah.

Pre?iveli v re?evalnih ?olnih, 100 m stran, so bili zgro?eni, ko so sli?ali kri?anje, rjovenje in jokanje potnikov v ledeni vodi. Pre?iveli potniki v ?olnih so odklanjali, da bi se vrnili in pomagali plavalcem, saj so se bali, da bi mno?ica utapljajo?ih se potnikov prevrnila ?olne. Pribli?no dvajset minut po potopu se je kri?anje in jokanje ?e za?elo umirjati. Peti ?astnik Lowe, ki je bil zadol?en za ?oln ?t. 14 se je odlo?il pomagati, vendar je ?akal na trenutek, da se stanje umiri, medtem, pa so potnike izkrcali iz ?olna ?t. 14 v druga dva ?olna ter v ?oln ?t. 14 vkrcali sedem ?lanov posadke ter enega mo?kega potnika.

Med 2:45 in 2:50 je na kraju nesre?e zavladala smrtna ti?ina. Zaradi podhladitve je ve?ina ljudi padla v nezavest in utonila. Takrat so potniki v ?olnih zbrali dovolj poguma in ?oln ?t. 14 je pod poveljstvom petega ?astnika Lowea od?el na kraj nesre?e re?iti pre?ivele potnike. Re?evanje je trajalo tri ?etrt ure, ve? ali manj je posadka v vodi na?la mrtve potnike, ki so bili tudi zamrznjeni, sli?ati pa ni bilo ni? glasov. Re?evalni ?oln ?t. 14 je dobro uro po potopu iz ledeno mrzle vode uspel re?iti le 5 pre?ivelih potnikov. Ko so s ?olnom zapu??ali obmo?je trupel, je Lowe na?el enega mo?kega, vendar je kmalu zatem umrl, zato ga je spustil nazaj v ledeno mrzlo vodo. Sicer pa so lahko videli samo mrtve ljudi v re?evalnih jopi?ih.

V preostalih ?olnih pre?iveli niso mogli storiti ni?esar, ampak so ?akali na prihod re?evalnih ladij.  Zrak je bil grenko hladen in ve? ?olnov je zajelo vodo. Pre?iveli v ?olnih niso mogli najti hrane ali pitne vode, ve?ina pa ni imela lu?i. Razmere so bile ?e posebej slabe na zlo?ljivem ?olnu B, ki ga je na povr?ju zadr?eval le blag zadr?an zrak v prevrnjenem trupu. Ko se je zora bli?ala, se je veter dvigal in morje je postajalo vse bolj razburkano, kar je prisililo tiste, ki so bili na zlo?ljivem ?olnu, da so se postavili za ravnote?je. Nekateri so, iz?rpani s te?avo, padli v morje in se utopili. Ostalim je bilo vedno te?je ohranjati ravnote?je na trupu, saj so se valovi zaletavali vanj. Eni od redkih pre?ivelih iz vode so bili Archibald Gracie, Jack Thayer in Charles Lightoller, ki so ostali na plavajo?em zlo?ljivem ?olnu.

Re?evanje in odhod [ uredi | uredi kodo ]

Pre?ivele potnike in posadko s Titanica je re?ila RMS Carpathia, ki je skozi celo no? plula s polno hitrostjo proti kraju nesre?e, vendar pa je bilo tudi veliko tveganje saj se je Carpathia morala na poti izogibati ledu in ledenim goram. Lu?i s Carpathie so potniki prvi? opazili ob 3:30, ko je izstreljevala signalne rakete, na kar je hotela Titanicu sporo?iti, da je pomo? na poti. Re?evanje pre?ivelih na Carpathio je trajalo ve? ur. 30 mo?kih na zlo?ljivem ?olnu B se je uspelo vkrcati na drug re?evalne ?oln, preden je en mo?ki umrl zaradi podhladitve. Zlo?ljiv ?oln A je bil tudi v slabem stanju saj je bil ve?, kot pol poplavljen z vodo. Mnogi od njegovih potnikov (morda celo ve?, kot polovica) so umrli ?ez no?.

Ko je Carpathia priplula do re?evalnih ?olnov, so se potniki na Carpathio vkrcali z razli?nimi sredstvi. Nekateri so bili dovolj mo?ni, da so sami splezali po dani lestvi, druge pa so dvignili v re?evalnih ?olnih z vrvmi za spu??anje ?olnov, otroke so dvignili v vre?ah za po?to. Zadnji re?evalni ?oln, ki je pri?el na ladjo, je bil ?oln ?t. 12, z 74 ljudmi na krovu, med njimi tudi Lightoller. Ob 9:00 so bili vsi pre?iveli na krovu Carpathie. Bilo je nekaj sre?nih prizorov, ko so se dru?ine in prijatelji spet sre?ali. Pre?ivele je za?udil prizor, ko je sonce vz?lo: vidno je bilo veliko ledeno polje z veliki ledenimi gorami. Kapitan Carpathie, Arthur Rostron je videl led naokoli, vklju?no z 20 velikimi ledenimi gorami, ki so bile visoke do 61 m in ?tevilne manj?e ledene skale, pa tudi lesene ostanke in trupla iz Titanica. Potnikom Carpathije se je zdelo, da je bila njihova ladja sredi velike bele ledene ravnine, obsijane z ledenicami, ki so se na dale? videle kot hribi.

Ob 9:15 je sta kraj nesre?e pripluli ?e dve ladji: Mount Temple in Californian, toda takrat pre?ivelih ?e ni bilo ve?. Carpathia je po vkrcanju vseh pre?ivelih potnikov ob 9:00 zapustila kraj potopa in nadaljevala pot v New York.

Dogodki po potopu [ uredi | uredi kodo ]

Potem, ko je Carpathia 18. aprila zve?er priplula v New York, po dolgi in te?ki plovbi skozi ledena polja, nevihte in megle, jo je na pomolu ?t. 54 pri?akalo okoli 4000 ljudi. Po prihodu so razli?ne organizacije poskrbele za pre?ivele.

?e preden je Carpathia priplula v New York, so izvedli za nesre?o in na obeh straneh Atlantika so za?eli delati preiskave o nesre?i, da bi natan?neje ugotovili, kaj se je v resnici zgodilo in kaj naj bi naredil, da se kaj takega ne bi ve? zgodilo. Zakaj se je J. Bruce Ismay re?il, ko jih je toliko umrlo? Zakaj je Titanic plul s tako hitrostjo, ko je zadel ledeno goro? To so bila najpogostej?a vpra?anja, ki so si jih zastavljali tudi pre?iveli potniki. ?eprav sta preiskavi potekali lo?eno, sta na koncu pri?li do istih ugotovitev: do trka z ledeno goro je pri?lo zaradi kapitanovega neupo?tevanja svaril o pojavu ledenih gor ter prevelike hitrosti s katero je ladja plula skozi nevarne vode. Preiskava je tudi ugotovila, da je bila ladja opremljena z premajhnim ?tevilom re?evalnih ?olnov, posadka pa ni bila pravilno usposobljena za re?evanje.

Nesre?a je privedla do velikih sprememb v pomorskih predpisih za izvajanje novih varnostnih ukrepov, na primer zagotavljanja ve? re?evalnih ?olnov, pravilnega izvajanja vaj za re?evalne ?olne in urejanja radijske opreme na potni?kih ladjah. Ustanovljena je bila mednarodna ledena patrulja, ki je spremljala prisotnost ledenih gor v severnem Atlantiku, pomorski varnostni predpisi pa so bili mednarodno usklajeni z Mednarodna konvencija o varnosti ?love?kega ?ivljenja na morju ( SOLAS ); oba ukrepa veljata ?e danes.

Kulturni vpliv in razbitina [ uredi | uredi kodo ]

Potopitev Titanica je postala kulturni vpliv, ki ga umetniki, filmski ustvarjalci, pisatelji, skladatelji, glasbeniki in plesalci spominjajo iz ?asa takoj po potopu do dana?njih dni. 1. septembra 1985 je skupna ameri?ko-francoska odprava, ki jo je vodil Robert Ballard, na?la razbitino Titanica, in ponovno odkrivanje ladje je povzro?ilo zanimanje za zgodbo o Titanicu. Za snemanje razbitine in kontroverzno re?evanje predmetov z naplavin je bilo za?etih veliko odprav. Prva ve?ja razstava najdenih artefaktov je bila v londonskem Nacionalnem pomorskem muzeju v letih 1994?95. Nesre?a je navdihnila ?tevilne filme;  leta 1997 je istoimenski film Jamesa Camerona postal prvi film, ki je v blagajni prejel milijardo dolarjev, zvo?en posnetek filma pa je postal najbolje prodajani zvo?ni posnetek vseh ?asov.

Razbitina po?asi propada in se spreminja v oksid s hitrostjo 0,5?1 tone na dan. Leta 2006 je bilo ocenjeno, da bodo ?ez petdeset let morje in mikroorganizmi razbitino Titanica razgradili, kar bo pustilo velik kup rje na morskem dnu, prepleteno z ladijsko opremo.

?rtve in pre?iveli [ uredi | uredi kodo ]

Posadka in potniki	?tevilo potnikov in posadke	?tevilo re?enih	?tevilo umrlih	Odstotek re?enih	Odstotek umrlih
otroci, prvi razred	6	5	1	83.4 %	15.6 %
otroci, drugi razred	24	24	0	99.9 %	0 %
otroci, tretji razred	79	27	52	34 %	66 %
?enske, prvi razred	144	140	4	97 %	3 %
?enske, drugi razred	93	80	13	86 %	14 %
?enske, tretji razred	165	76	89	46 %	54 %
?enske, posadka	23	20	3	87 %	13 %
mo?ki, prvi razred	175	57	118	33 %	67 %
mo?ki, drugi razred	168	14	154	8 %	92 %
mo?ki, tretji razred	462	75	387	16 %	84 %
mo?ki, posadka	865	192	693	22 %	78 %
skupaj	2224	710	1514	32%	68%

Slovenski potniki [ uredi | uredi kodo ]

Po zdaj znanih podatkih je bilo na Titanicu pet Slovencev:

• Franc Karun, iz Milj pri Kranju, rojen 2. decembra 1872, ?tevilka vozovnice 349256
• Manca Karun, rojena leta 1907, ?tevilka vozovnice 349256, ?tiriletna h?i Franca Karuna - potovala sta v Galesburg v Illinois
• Janez Merkun, iz Spodnje Bele pri Preddvoru , o njem ni veliko podatkov, mogo?e je tudi zaslediti, da ni bil vkrcan na ladjo
• Janko Vovk, iz Save , starost 21 let, neporo?en, ?tevilka vozovnice 349252
• Jakob Pa?i?, iz ?trekljevca pri Semi?u, star 21 let, neporo?en, ?tevilka vozovnice 315097

Pre?ivela sta le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila re?ena z re?evalnim ?olnom ?tevilka 15. Trupel treh slovenskih potnikov, ki so umrli v potopu, niso nikoli na?li.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

Knjige [ uredi | uredi kodo ]

• Halpern, Samuel (2011). ≫Account of the Ship's Journey Across the Atlantic≪. V Halpern, Samuel (ur.). Report into the Loss of the SS Titanic : A Centennial Reappraisal . Stroud, Gloucestershire: The History Press. ISBN   978-0-7524-6210-3 .
• Hutchings, David F.; de Kerbrech, Richard P. (2011). RMS Titanic 1909?12 ( Olympic Class): Owners' Workshop Manual . Sparkford, Somerset: Haynes. ISBN   978-1-84425-662-4 .
• Butler, Daniel Allen (1998). Unsinkable: The Full Story of RMS Titanic . Mechanicsburg, PA: Stackpole Books. ISBN   978-0-8117-1814-1 .
• Bartlett, W.B. (2011). Titanic : 9 Hours to Hell, the Survivors' Story . Stroud, Gloucestershire: Amberley Publishing. ISBN   978-1-4456-0482-4 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Encyclopedia Titanica: facts and research about the ship and her sinking
• Flooding by Compartment (Samuel W. Halpern)
• TimesMachine browser ? The New York Times , Tuesday, 16 April 1912
• Full-length animation of the Titanic sinking na YouTubu