za istoimensko reko glej Poprad (reka)

Poprad
Mesto
Trg sv. Egidija
Grb
Poprad Polo?aj Poprada na karti Slova?ke
Koordinati : 49°03′24″N 20°17′51″E  /  49.05667°N 20.29750°E  / 49.05667; 20.29750
Dr?ava	Slova?ka
Okraj	Pre?ovski
Okro?je	Poprad
Upravljanje
? ?upan	Jozef ?vagerko (2017)
Povr?ina
? Skupno	63,11 km 2
Nadm. vi?ina	672 m
Prebivalstvo   (31. december 2015)
? Skupno	52.037
? Gostota	824,54 preb./km 2
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka	058 01
Omre?na skupina	+421 52
Avtomobilska oznaka	PP

Poprad ( mad?arsko Poprad , nem?ko Deutschendorf ) je mesto s pribl. 55.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slova?ke ob istoimenski reki. Je pribli?no 65 km zahodno od Pre?ova , ob vzno?ju Visokih Tater .

Ozemlje, ki so ga ?e poprej poseljevali Slovaki , so v 13. stoletju (po mongolskem vpadu leta 1241) kolonizirali Nemci . Prvi? je pisno omenjeno leta 1256. Med letoma 1412 in 1770 je spadalo pod Poljsko . V tem ?asu je to bilo razmeroma nepomembno mesto, kjer so med 16. in 18. stoletjem kopali baker . Pomen je za?elo pridobivati leta 1871 po izgradnji ?elezni?ke proge med Ko?icami in Bohuminom , ko se je pri?ela industrializacija. Leta 1908 je bila zgrajena ozkotirna elektri?na ?eleznica do letovi?? v Visokih Tatrah. Med drugo svetovno vojno je tu bilo manj?e koncentracijsko tabori??e. Po vojni so mesto zdru?ili s prej samostojnimi naselji Spi?ska Sobota, Ve?ka (oboje 1946), Stra?e pod Tatrami (1960) in Matejovce 1974 v enotno mesto, ki je do?ivelo skokovit porast prebivalstva.

Danes je to industrijsko mesto, z izjemo majhnega osrednjega dela (Trg. sv. Egidija z istoimensko evangeli?ansko cerkvijo) turisti?no nezanimivo. Kljub vsemu pa zaradi lege ob pomembni cestni in ?elezni?ki povezavi med vzhodom in zahodom dr?ave pritegne precej obiskovalcev, ki ga uporabljajo kot izhodi??e izletov v Visoke Tatre (tudi s prej omenjeno gorsko ?eleznico), narodni park Slovensky raj in bli?nja zgodovinska mesta v nekdanji pokrajini Spi? , npr. Ke?marok , Levo?a , Spi?ki grad . Mesto je ve?krat neuspe?no kandidiralo za prireditelja zimskih olimpijskih iger .

Eno od dana?njih predmestij Poprada je tudi Spi?ska Sobota (mad?arsko Szepesszombat , nem?ko Georgenberg ), ki je najstarej?a izmed vseh dana?njih predelov mesta. Prvi? omenjena leta 1268, je bila ?e konec 12. stoletja, takrat ?e poseljena prete?no s Slovaki, tr?no naselje. Tako je tudi kot prva dobila mestne pravice in bila cehovsko , trgovsko in kulturno sredi??e obmo?ja ter konkurirala Levo?i in Ke?maroku. Pomen proti Popradu je za?ela izgubljati, ko je leta 1871 skozi slednjega stekla ?eleznica. Leta 1927 se je tja najprej preselil sede? okro?ja, leta 1946 pa so jo pripojili Popradu. To nekdanje mesto danes ?teje pribli?no 2700 prebivalcev, njegovo zgodovinsko sredi??e z me??anskimi hi?ami in cerkvijo pa je spomeni?ko za??iteno.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest na Slova?kem

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Uradna stran mesta