Mednarodna foneti?na abeceda ( MFA , angle?ko International Phonetic Alphabet , IPA ^[1] , francosko Alphabet phonetique international , API ) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v ?rkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici . Njen glavni namen je zapis glasov, ki je splo?no veljaven za vse jezike ^[2] in se danes uporablja v vseh modernih slovarjih in jezikovnih priro?nikih. Zasnovalo jo je Mednarodno glasoslovno zdru?enje ( International Phonetic Association ) konec 19. stoletja ^[3] in je nespremenjena od leta 2005, obsega 107 osnovnih in pribli?no 55 pomo?nih znakov. ^[4]

MFA je zasnovan tako, da predstavlja tiste lastnosti govora, ki so del leksikalnih (in v omejenem obsegu prozodi?nih) zvokov v ustnem jeziku: glasove, foneme, intonacijo ter lo?evanje besed in zlogov. ^[5] Za predstavitev dodatnih lastnosti govora, kot so ?kripanje z zobmi, ?umenje in zvoki z razcepom ustnice in neba, se lahko uporablja raz?irjen nabor znamenj ^[6] .

Mednarodna foneti?na abeceda sedaj predstavlja standard za zapis izgovorjave v vseh jezikih, najdemo jo v veliki ve?ini slovarjev z zapisano izgovorjavo ter vsakem zapisu izgovorjave v Wikipediji (razen na specifi?nih straneh o drugih foneti?nih abecedah).

Abeceda spada v posebno vejo abeced, imenovano foneti?ne abecede, v kateri vsak glas strogo predstavlja le ena ?rka, ki se ne uporablja za katerikoli drugi glas (vendar so lahko dodane diakritike za natan?nej?i opis glasa).

Mednarodno glasoslovno zdru?enje ob?asno doda, odstrani ali spremeni ?rke ali diakriti?ne znake. Od zadnje spremembe leta 2005[4] je v IPA 107 segmentnih ?rk, nedolo?ljivo veliko ?tevilo suprasegmentnih ?rk, 44 diakriti?nih znakov (brez upo?tevanja kompozitov) in ?tirje zunajleksikalni prozodi?ni znaki. Ve?ina teh znakov je prikazana v trenutni tabeli IPA ^[7] .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1886 je skupina francoskih in britanskih u?iteljev jezikov pod vodstvom francoskega jezikoslovca Paula Passyja ustanovila Mednarodno glasoslovno zdru?enje (v franco??ini l'Association phonetique internationale ). Njihova prvotna abeceda je temeljila na pravopisni prenovi angle??ine, znani kot Romic alphabet , vendar so se lahko zaradi njene uporabnosti tudi za druge jezike, vrednosti simbolov spreminjale od jezika do jezika. Na primer, glas [?] (?) je bil v angle??ini prvotno predstavljen s ?rko ?c?, v franco??ini pa z dvo?rkjem ?ch?. Leta 1888 je bila abeceda prenovljena, da bi bila enotna za vse jezike, kar je bila osnova za vse prihodnje spremembe. Zamisel o oblikovanju MFA je prvi predlagal Otto Jespersen v pismu Passyju. Razvili so jo Alexander John Ellis , Henry Sweet , Daniel Jones in Passy.

Od svoje ustanovitve je bila MFA ve?krat spremenjena. Po spremembah in raz?iritvah od devetdesetih let 19. stoletja do ?tiridesetih let 20. stoletja je ostala ve?inoma nespremenjena do Kielske konvencije leta 1989. Manj?a sprememba je bila opravljena leta 1993, ko so bile dodane ?tiri ?rke za sredinske samoglasnike ^[8] in odstranjene ?rke za nezvene?e implozive (vzdi?ne glasove). Abeceda je bila nazadnje spremenjena maja 2005, ko je bila dodana ?rka za zobno-ustni?ni tap/flap. Poleg dodajanja in odstranjevanja simbolov so bile spremembe ve?inoma povezane s preimenovanjem simbolov in kategorij ter spreminjanjem pisav. ^[8]

Raz?iritve mednarodne foneti?ne abecede za govorno patologijo (raz?irjena MFA) so bile oblikovane leta 1990, Mednarodno zdru?enje za klini?no glasoslovje in jezikoslovje pa jih je uradno sprejelo leta 1994.

Znamenja [ uredi | uredi kodo ]

Mednarodno glasoslovno zdru?enje deli ?rke MFA v tri razrede: plju?ne soglasnike, neplju?ne soglasnike in samoglasnike.

Glavna razporeditev samoglasnikov ^[9] [ uredi | uredi kodo ]

MFA opredeljuje samoglasnik kot glas, ki se pojavlja kot nosilec zloga . V nadaljevanju je prikazana preglednica samoglasnikov, ki so prikazani glede na polo?aj jezika .

Navpi?na os diagrama ponazarja vi?ino samoglasnika. Samoglasniki, ki se izgovarjajo s spu??enim jezikom (nizki samoglasniki) so spodaj; samoglasniki, ki se izgovarjajo z dvignjenim jezikom (visoki samoglasniki) pa so zgoraj. Na primer [?] je spodaj, ker je jezik pri tem izgovoru spu??en, [i] pa je na vrhu, ker se izgovarja z jezikom, dvignjenim do neba.

Na podoben na?in vodoravna os karte ponazarja polo?aj spredaj-zadaj. Samoglasniki, pri katerih je jezik pomaknjen proti sprednjemu delu ust (kot je [?] , ?iroki e ) so v preglednici levo, medtem ko so samoglasniki, pri katerih je jezik pomaknjen nazaj (kot je [?], ?iroki o ), v preglednici desno.

Na mestih, kjer so samoglasniki v paru, desna stran predstavlja zaokro?eni samoglasnik (pri katerem so ustnice zaokro?ene), leva pa njegovo nezaokro?eno ustreznico.

Nobena samoglasni?ka ?rka ni izpu??ena iz preglednice, ?eprav so bili v preteklosti nekateri srednji samoglasniki navedeni med "drugimi simboli".

Sprednji Srednji Zadnji Visoki i y ? ? ? u Zelo ozki sredinski ? ? ?? ? Ozki sredinski e ø ? ? ? o Nevtralni sredinski e? ø? ? ?? o? ?iroki sredinski ? œ ? ? ? ? Zelo ?iroki sredinski æ œ?? ? ?? ?? Nizki a ? a ?? ? ?

IPA pomo?   audio celotni seznam template Samoglasniki ob pikah so: nezaokro?eni  •  zaokro?eni

Dvoglasniki [ uredi | uredi kodo ]

Dvoglasniki so obi?ajno dolo?eni z nesklonljivim diakriti?nim znakom, kot v ⟨ u?? ⟩ ali ⟨ u?? ⟩, ali z nadpisom za povezanost samoglasnika, kot v ⟨ u? ⟩ ali ⟨ ?? ⟩. V?asih se uporablja vezaj: ⟨ u?? ⟩, zlasti ?e je te?ko ugotoviti, ali je za dvoglasnik zna?ilna povezanost ali je spremenljiv.

Opombe

• ⟨ a ⟩ uradno predstavlja sprednji samoglasnik, vendar je razlika med sprednjimi in sredinskimi odprtimi samoglasniki majhna ali pa je sploh ni  in ?a? se pogosto uporablja za odprt srednji samoglasnik. ^[10] ?e je potrebno razlikovanje, se lahko za ozna?evanje odprtega srednjega samoglasnika doda umaknjeni ali osrednji diakriti?ni znak, kot v ⟨ a? ⟩ ali ⟨ a ⟩.

Glavna razporeditev plju?nih soglasnikov ^[9] [ uredi | uredi kodo ]

Plju?ni soglasnik je soglasnik, ki nastane z zaporo glasilk (prostora med glasilkama) ali ustne votline (ust) in hkratnim ali kasnej?im izpu??anjem zraka iz plju?. Plju?ni soglasniki predstavljajo ve?ino soglasnikov v MFA in tudi v ?love?kem jeziku. Vsi soglasniki v sloven??ini spadajo v ta razred. Sem jih spada ve?ina in so pogosti.

Tabela plju?nih soglasnikov, ki vklju?uje ve?ino soglasnikov, je urejena v vrsticah, ki ozna?ujejo na?in izgovarjave, torej kako se soglasnik tvori; in stolpcih, ki ozna?ujejo mesto izgovarjave, torej kje v glasovnem prostoru se soglasnik tvori. Glavna preglednica vklju?uje le soglasnike z enim samim mestom izgovorjave.

Znamenja plju?nih soglasnikov so razporejena posami?no ali v parih nezvene?ih ( tenuis - neaspirirani nezvene?i zapornik) in zvene?ih glasov, ti pa so nato razvr??eni v stolpce od sprednjih (ustni?nih) glasov na levi do zadnjih (glotalnih/glasil?nih) glasov na desni. V uradnih dokumentih MFA sta zaradi var?evanja s prostorom izpu??ena dva stolpca, pri ?emer so ?rke navedene med "drugimi simboli", ?eprav teoreti?no spadajo v glavno tabelo, preostali soglasniki pa so razvr??eni v vrste od popolnoma zaprtih (ustni?ni in nosni zaporniki),  kratko zaprtih (tresljavci: vibranti in tap/flap), do delno zaprtih (priporniki) in najmanj zaprtih (drsniki), pri ?emer je ena vrsta zaradi var?evanja s prostorom izpu??ena. V spodnji tabeli je nekoliko druga?na razporeditev: Vsi plju?ni soglasniki so vklju?eni v tabelo plju?nih soglasnikov, vibranti in obstranski glasovi pa so lo?eni, tako da vrstice odra?ajo stopnjevanje zapornik → pripornik → drsnik, pa tudi dejstvo, da je ve? ?rk v dvojni vlogi tako pripornika kot drsnika; zlitniki lahko nastanejo z zlitjem zapornikov in pripornikov iz sosednjih celic.

V praznih prostorih se nahajajo tehni?no izvedljivi samoglasniki, vendar se ne pojavljajo v nobenem jeziku, v osen?enih pa naj bi bili soglasniki nemogo?i za izgovoriti.

Na levi strani posamezne kategorije so nezvene?i soglasniki, na desni pa zvene?e razli?ice.

Kraj → Ustni?ni Koronalni Dorsalni Laringalni Na?in ↓ Dvo­ustni?ni Zobno­ustni?ni Ustni?no­jezi?ni Zobni Dlesni?ni Za­dlesni?ni Retro­fleksni Trdo­nebni Mehko­nebni Uvularni Grlni Glasil?ni Nosnik m? m ? n? n? n ?? ? ?? ? ŋ? ŋ ? Zapornik p b p? b? t? d? t d ? ? c ? k ? q ? ? ? Si?ni?ki zlitnik ts dz t?? d?? ?? ?? t? d? Nesi?ni?ki zlitnik p? bβ p?f b?v t?θ d?ð t??? d?? t????? d???? cc ?? kx ?? qχ ?? ?? ?h Si?ni?ki pripornik s z ? ? ? ? ? ? Nesi?ni?ki pripornik ? β f v θ? ð? θ ð θ? ð? ???? ??? ?? c ? x ? χ ? ħ ? h ? Drsnik ? ? ? j ? ?? Tap/flap ?? ? ?? ?? ? ?? ? ?? ?? Vibrant ?? ? r? r ??r? ?r ?? ? ? ? Obstranski zlitnik t? d? ???? ??? c??? ??? k??? ??? Obstranski pripornik ? ? ??? ?? ??? ?? ??? ?? Obstranski drsnik l ? ? ? ?? Obstranski tap/flap ?? ? ??? ?? ?? ??

IPA pomo?   audio celotni seznam template Simboli na desni strani celice so zvene?i , levo so nezvene?i. Osen?eni deli ozna?ujejo glasove, ki naj bi bili nemogo?i.

Opombe:

• V vrsticah, kjer se nekatere ?rke pojavljajo v parih ( nezvo?niki ), predstavlja ?rka na desni strani zvene?i soglasnik (razen zvene?ega [?] ). V drugih vrsticah (zvo?nik) ena ?rka predstavlja zvene?i soglasnik.
• ?eprav MFA dolo?a eno ?rko za koronalna mesta izgovorjave (za vse soglasnike razen pripornikov ), jih ni treba vedno natan?no uporabljati. Pri obravnavi dolo?enega jezika se lahko ?rke brez diaktri?nih znakov obravnavajo kot zobne, dlesni?ne ali zadlesni?ne, kot je pa? najprikladnej?e za ta jezik.
• Osen?ena obmo?ja ozna?ujejo izgovorjave, ki so ocenjene kot nemogo?e.
• ?rke [β, ð, ?, ?, ?] so izvorno zvene?i priporniki, vendar se lahko uporabljajo za drsnike.
• V mnogih jezikih, kot je angle??ina, [h] in [?] pravzaprav nista glotalna/glasil?na, priporna ali drsni?ka glasova, ampak sta goli obliki.
• Priporniki [? ?] , [? ?] in [? ?] se razlikujejo predvsem po obliki kr?enja jezika in ene po njegovem polo?aju
• [?, ?] so v uradni preglednici MFA v razdelku "drugi simboli" opredeljeni kot epiglotalni priporniki, vendar jih lahko obravnavamo kot vibrante na istem mestu izgovorjave kot [?, ?] , saj se vibranti ariepiglotalnih gub obi?ajno pojavljajo hkrati.
• Zaa nekatere na?tete glasove ni znano, da bi obstajali kot glasovi v katerem koli jeziku.

Glavna razporeditev neplju?nih soglasnikov ^[9] [ uredi | uredi kodo ]

Neplju?ni soglasniki so glasovi, pri katerih pretok zraka ni odvisen od plju? , oz. ne potrebujejo zraka iz plju? za izgovorjavo. Mednje spadajo kliki (ki jih najdemo v jezikih Khosian in nekaterih sosednjih jezikih Bantu v Afriki ), vdi?ni glasovi /implozivi (ki jih najdemo v jezikih, kot so sindhi , hausa , svahili in vietnam??ina ) in izdi?ni glasovi /ejektivi (ki jih najdemo v ?tevilnih ameri?kih in kavka?kih jezikih).

BL LD D A PA RF P V U EG Ejektiv (izdi?ni glas) Zapornik p? t? ?? c? k? q? ?? Zlitnik t?θ? ts? t??? ??? kx? qχ? Pripornik ?? f? θ? s? ?? ?? ?? x? χ? Obstranski zlitnik t?? c???? k???? Obstranski pripornik ?? Klik (zgoraj: mehkonebni; spodaj: uvularni) Tenusni k? q? k? q? k? q? k? q? k? q? Zvene?i ?? ?? ?? ?? ?? ?? ?? ?? ?? ?? Nosni ŋ? ?? ŋ? ?? ŋ? ?? ŋ? ?? ŋ? ?? ?   Tenusni obstranski k? q? Zvene?i obstranski ?? ?? Nosni obstranski ŋ? ?? Imploziv (vdi?ni glas) Zvene?i ? ? ? ? ? ? Nezvene?i ?? ?? ?? ?? ?? ??

IPA pomo? celotni seznam template Shaded areas denote articulations judged impossible.

Foneti?ni znaki v sloven??ini [ uredi | uredi kodo ]

Soglasniki

Soglasniki			Samoglasniki z visokim tonom			Samoglasniki z nizkim tonom			Nenagla?eni samoglasniki
Znak	Primer	IPA Ime	Znak	Primer	IPA ime	Znak	Primer	IPA ime	Znak	Primer	IPA ime
p	p ero, a p no	Voiceless bilabial stop nezvene?i dvoustni?ni zapornik	iː	h i ?a	Close front unrounded vowel visoki sprednji nezaokro?eni samoglasnik	i	b i k	Close front unrounded vowel visoki sprednji nezaokro?eni samoglasnik	i	bit i	Close front unrounded vowel visoki sprednji nezaokro?eni samoglasnik
b	b iti, ?a b a	Voiced bilabial stop zvene?i dvoustni?ni zapornik	uː	tr u plo	Close back rounded vowel visoki zadnji zaokro?eni samoglasnik	iː	l i st	Close front unrounded vowel visoki sprednji nezaokro?eni samoglasnik	u	mam u t	Close back rounded vowel visoki zadnji zaokro?eni samoglasnik
t	t rava, o t rok	Voiceless alveolar stop nezvene?i dlesni?ni zapornik	eː	c e rkev	Close-mid front unrounded vowel ozki sredinski sprednji nezaokro?eni samoglasnik	y	T u rk	Close front rounded vowel visoki sprednji zaokro?eni samoglasnik	?	dan e s	Mid central vowel nevtralni sredinski srednji samoglasnik
d	d o, o d iti	Voiced alveolar stop zvene?i dlesni?ni zapornik	oː	er o ti?en	Close-mid back rounded vowel ozki sredinski zadnji zaokro?en samoglasnik	u	kr u h	Close back rounded vowel visoki zadnji zaokro?eni samoglasnik	?	medv e d	Open-mid front unrounded vowel ?iroki sredinski sprednji nezokro?eni samoglasnik
k	k lepet, k olo	Voiceless velar stop nezvene?i mehkonebni zapornik	??	s e m	Mid central vowel nevtralni sredinski srednji samoglasnik	uː	rom u n??ina	Close back rounded vowel visoki zadnji zaokro?eni samoglasnik	?	pot o k	Open-mid back rounded vowel ?iroki sredinski zadnji zaokro?en samoglasnik
?	g ovor, g ora	Voiced velar stop zvene?i mehkonebni zapornik	??ː	z e mlja	Open-mid front unrounded vowel ?iroki sredinski sprednji nezokro?eni samoglasnik	eː	kr e da	Close-mid front unrounded vowel ozki sredinski sprednji nezaokro?eni samoglasnik	a	?en a	Open central unrounded vowel nizki srednji nezaokro?eni samoglasnik
m	m ati, Ista n bul	Voiced bilabial nasal zvene?i dvoustni?ni nosnik	??ː	p o ten	Open-mid back rounded vowel ?iroki sredinski zadnji zaokro?en samoglasnik	oː	p o t	Close-mid back rounded vowel ozki sredinski zadnji zaokro?en samoglasnik	??	kod er
?	si m fonija, i n formacija	Voiced labiodental nasal zvene?i zobno-ustni?ni nosnik	aː	d a nes	Open central unrounded vowel nizki srednji nezaokro?eni samoglasnik	??	p e s	Mid central vowel nevtralni sredinski srednji samoglasnik
n	n e	Voiced alveolar nasal zvene?i dlesni?ni nasnik	???	v r ba		??	m e t	Open-mid front unrounded vowel ?iroki sredinski sprednji nezokro?eni samoglasnik
ŋ	ba n ka	Voiced velar nasal zvene?i mehkonebni nosnik				??ː	adv e rb	Open-mid front unrounded vowel ?iroki sredinski sprednji nezokro?eni samoglasnik
r	r iba	Voiced alveolar trill zvene?i dlesni?ni vibrant				??	o n	Open-mid back rounded vowel ?iroki sredinski zadnji zaokro?en samoglasnik
?	r obot	Voiced alveolar tap zvene?i dlesni?ni tap				??ː	alk o va	Open-mid back rounded vowel ?iroki sredinski zadnji zaokro?en samoglasnik
f	f iga, f ilm	Voiceless labiodental fricative nezvene?i zobno-ustni?ni pripornik				a	br a t	Open central unrounded vowel nizki srednji nezaokro?eni samoglasnik
v	filozo f Dolar	Voiced labiodental fricative zvene?i zobno-ustni?ni pripornik				aː	gr a d	Open central unrounded vowel nizki srednji nezaokro?eni samoglasnik
s	s estra, mo s t	Voiceless alveolar fricative nezvene?i dlesni?ni pripornik				???	t r ?nica
z	z ob, z ima	Voiced alveolar fricative zvene?i dlesni?ni pripornik
?	? um, ? ivanka	Voiceless postalveolar fricative nezvene?i zadlesni?ni pripornik
?	? ival, ko ? a	Voiced palatoalveolar fricative zvene?i zadlesni?ni pripornik
x	h rib, h arfa	Voiceless velar fricative nezvene?i mehkonebni pripornik
?	vr h	Voiced velar fricative zvene?i mehkonebni pripornik
?	v rata, v oda	Voiced labiodental approximant zvene?i zobno-ustni?ni drsnik
j	j az	Voiced palatal glide zvene?i trdonebni drsnik
l	l una, l uka	Voiced alveolar lateral liquid zvene?i dlesni?ni obstranski drsnik
t?s	c ar	Voiceless alveolar affricate nezvene?i dlesni?ni zlitnik
t??	? aj, na ? in	Voiceless palato-alveolar affricate nezvene?i zadlesni?ni zlitnik
d?z	brive c	Voiced alveolar affricate zvene?i dlesni?ni zlitnik
d??	d? ip, d? ez	Voiced post-alveolar affricate zvene?i zadlesni?ni zlitnik

Glej tudi Glasoslovje slovenskega knji?nega jezika .

Oklepaji in lo?ila za transkripcijo [ uredi | uredi kodo ]

Obstajata dve glavni vrsti oklepajev , ki se uporabljata za razlikovanje pre?rkovanj v MFA:

simbol	uporaba
[ ... ]	Oglati oklepaji se uporabljajo pri podrobnem glasoslovnem zapisu z znaki z omejeno vrednostjo, [11] torej za dejansko izgovarjavo, po mo?nosti vklju?no s podrobnostmi izgovarjave, ki se morda ne uporabljajo za razlikovanje besed v jeziku, ki se pre?rkuje, a jih pisec kljub temu ?eli zabele?iti. Tak?en glasoslovni zapis je glavna naloga MFA.
/ ... /	Po?evni oklepaji se uporabljajo za abstraktne glasoslovne zapise, [11] ki ozna?ujejo le zna?ilnosti, ki so zna?ilne za jezik, brez kakr?nih koli zunanjih podrobnosti. ?eprav se na primer glasova "p" v angle??ini pin in spin izgovarjata razli?no (in bi bila ta razlika v nekaterih jezikih pomenljiva), ta razlika v angle??ini ni pomenljiva. Tako se besedi glaoslovno obi?ajno zapisujeta kot /?p?n/ in /?sp?n/ , z istim glasom /p/ . Da bi zajeli razliko med njima (premena od /p/ ), ju lahko pre?rkujemo kot [p??n] in [sp?n] . Pri zapisu se obi?ajno uporabljajo simboli MFA, ki so precej blizu privzeti izgovorjavi glasu, vendar se zaradi ?itljivosti ali drugih razlogov lahko uporabljajo simboli, ki se razlikujejo od dolo?enih vrednosti, na primer /c, ?/ za zlitnike, ki se obi?ajno izgovarjajo [t??, d??] , kot najdemo v priro?niku, ali /r/ , ki je v glasoslovnem zapisu vibrant, za angle?ki r , tudi ?e se izgovarja [??] .

Drugi na?ini ozna?evanja so manj pogosti:

simbol	uporaba
{ ... }	Za prozodi?ni zapis se uporabljajo zaviti oklepaji. [12] Za primere v tem sistemu glej raz?iritve MFA.
( ... )	Navadni, oz.okrogli oklepaji se uporabljajo za nerazlo?ne [11] ali neidentificirane izreke. Uporabljamo jih tudi za nemo izgovorjava, kjer pri?akovani glasoslovni zapis izhaja iz branja z ustnic [13] in s to?kami za ozna?evanje nemih premorov, na primer (...) ali (2 sek.). Slednja raba je uradno uveljavljena v raz?irjeni MFA, kjer so neidentificirani segmenti obkro?eni. [14]
? ... ?	Dvojni navadni oklepaji ozna?ujejo bodisi pre?rkovanje zakritega govora bodisi opis zakritega ?uma. MFA dolo?a, da ozna?ujejo nejasen zvok, [15] kot v ?2σ? , dva sli?na zloga, ki ju zasen?i drug zvok. Trenutne specifikacije raz?irjene MFA predpisujejo dvojne oklepaje za zamolkli zvok, kot sta npr. ?ka?elj? ali ?trkanje? za trkanje na vrata , vendar Priro?nik IPA opredeljuje uporabo MFA in raz?irjene MFA kot enakovredno. [16] V zgodnjih objavah raz?irjene MFA so dvojni oklepaji pojasnjeni kot oznaka za "negotovost zaradi ?uma, ki zastira poslu?ano", in da se v njih "lahko navede toliko podrobnosti, kolikor jih prepisovalec lahko zazna". [17]

Vse tri zgoraj navedene mo?nosti so navedene v priro?niku MFA. Naslednje niso, vendar jih je mogo?e zaslediti v pre?rkovanju MFA ali v pripadajo?em gradivu (zlasti oglati oklepaji):

simbol	uporaba
? ... ?	Dvojni oglati oklepaji se uporabljajo za zelo podrobno (dolo?eno) pre?rkovanje. To je v skladu z dogovorom MFA o podvojitvi simbola za ozna?evanje ve?je natan?nosti. Dvojni oklepaji lahko ozna?ujejo, da ima ?rka svojo osnovno vrednost MFA. Na primer ?a? je odprt sprednji samoglasnik in ne morda nekoliko druga?na vrednost (na primer odprt srednji), ki se lahko v dolo?enem jeziku uporablja za prepis " [a] ". Tako se lahko dva samoglasnika, ki sta zaradi la?je berljivosti zapisana kot ⟨ [e] ⟩ in ⟨ [?] ⟩, pojasnita kot ?e?? in ?e? ; ⟨ [ð] ⟩ je lahko bolj natan?en ?ð???? . [18] Dvojni oklepaji se lahko uporabljajo tudi za dolo?en znak ali govorca; na primer za izgovorjavo otroka v nasprotju z izgovarjavo odraslega, ki je tudi cilj. [19]
? ... ? | ... | ? ... ? { ... }	Za morfofonemsko pre?rkovanje se uporabljajo dvojne po?evnice. To je tudi v skladu z dogovorom MFA o podvojitvi simbola, ki ozna?uje ve?jo natan?nost (v tem primeru bolj abstraktno kot glasni?ko pre?rkovanje). Drugi simboli, ki se v?asih uporabljajo za morfofonemsko pre?rkovanje, so pokon?ni oklepaji in dvojni pokon?ni oklepaji iz ameri?kega glasoslovnega zapisa ter oklepaji iz teorije mno?ic, zlasti kadar zapirajo mno?ico fonemov, ki sestavljajo morfofonem, npr. {t d} ali {t|d} ali {/t/, /d/} . Nedvoumne so le dvojne po?evnice: tako pokon?ni oklepaji kot navadni oklepaji so v nasprotju s prozodi?nim pre?rkovanjem MFA. [note 1]
⟨  ...  ⟩ ? ... ?	Lomljeni oklepaji [note 2] se uporabljajo za ozna?evanje izvirnega latini?nega pravopisa in transliteracije iz druge pisave; uporabljajo se tudi za ozna?evanje posameznih znamenj katere koli pisave. [20] [21] V MFA se uporabljajo za ozna?evanje samih ?rk in ne zvo?nih vrednosti, ki jih nosijo. Dvojni lomljeni oklepaji so lahko ob?asno uporabni za razlikovanje med izvirnim pravopisom in pre?rkovanjem ali med posebnim ?rkovanjem rokopisa in normaliziranim pravopisom jezika. Na primer, ⟨ cot ⟩ bi uporabili za pravopis angle?ke besede cot v nasprotju z njeno izgovarjavo /?k?t/ . Po?evna pisava je obi?ajna, kadar so besede zapisane same po sebi (kot cot v prej?njem stavku), ne pa da bi posebej opozorili na njihov pravopis.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• 31635
• Glasoslovje slovenskega knji?nega jezika

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Uradna stran Mednarodne foneti?ne zveze (angle?ko)
• Podatki o IPA s strani Omniglot (angle?ko)

Brezpla?ne pisave IPA [ uredi | uredi kodo ]

• Charis SIL , najpopolnej?i paket vrste pisave IPA
• Odprtokodni fonti ^{[ mrtva povezava ]} IPA za dokumente LaTeX