Polarna lisica
ali pesec (
znanstveno ime
Alopex lagopus
ali
Vulpes lagopus
) je majhna
lisica
, ki ?ivi v hladnih
arkti?nih
obmo?jih
severne poloble
. Prilagojena je na ?ivljenje v ekstremno hladnih razmerah in temperaturnih razlikah tudi do 100 °C. Njihova povpre?na ?ivljenjska doba v divjini je zgolj 3-4 leta. Prehranjuje se z majhnimi glodavci, mladi?i tjulnjev, ribami, pti?i, mrhovino, jagodi?evjem in ?u?elkami. Njeni naravni plenilci so orli, polarni medvedi, rosomahi, navadne lisice in grizliji. Najdemo jih v tundrskem ali subpolarnem podnebju na severnih delih Evrope, Azije in Amerike. Je edini avtohtoni kopenski sesalec na Islandiji.
Povpre?na dol?ina samca polarne lisice je 46-68 cm, samic pa 41-55 cm. Na nekaterih obmo?jih ni razlike v velikosti med samci in samicami. Povpre?na vi?ina je 25-30 cm, povpre?na dol?ina repa pa 30 cm. Samci tehtajo 3,2 -9,4 kg, samice pa 1,4-3,2 kg. Oblika telesa polarne lisice je predvsem okrogla, saj tako prepre?uje uhajanje telesne temperature. Pokrite so z debelim toplim ko?uhom, ki je pozimi sne?no bele barve, poleti pa rjavo-sive.
Najbolj pogost vir prehrane polarnih lisic so lemingi, arkti?ni glodavci. Kjer lemingov ni, kot na nekaterih obmo?jih
Kanade
, pa se prehranjujejo predvsem s pticami selivkami, na
Islandiji
z ribami. Zaradi ekstremnih razmer so polarne lisice vsejede ?ivali, zato na njihovem jedilniku najdemo tudi jagodi?evje, jajca, morsko travo in mrhovino, ki jo za seboj pustijo ve?ji plenilci, kot so
polarni medvedi
in
volkovi.
V ekstremnih razmerah se prehranjujejo tudi z iztrebki. Ob pomanjkanju hrane si polarne lisice delajo zalogo in skladi??ijo lastno ma??obo. Na za?etku zime imajo polarne lisice 14740 kJ shranjene energije samo iz ma??ob. Povpre?na lisica na dan potrebuje pribli?no 471 kJ za pre?ivetje. Ker so spretne kradljivke pti?jih jajc, si z njimi delajo zalogo za ?ez zimo. Na uro lahko ukradejo 2,7 - 7,3 gosjih jajc, s katerimi se prehranjujejo celo zimo, saj so izotopne raziskave pokazale, da se energijska vrednost jajc v 60 dneh zni?a le za 11 %.
Polarne lisice se parijo spomladi. Breje so pribli?no 52 dni, v enem leglu je lahko tudi do 25 mladi?ev, vendar je vse odvisno od koli?ine hrane. V ekstremnih razmerah se polarne lisice ne razmno?ujejo. Z mladi?i ?ivijo v podzemnih brlogih, velikih tudi do 1000 m2, ki slu?ijo ve? generacijam. Najraje zbirajo brloge, ki imajo ve? vhodov in tunelov v primeru napada plenilcev. Kvaliteta brloga je lisicam bolj pomembna kot bli?ina hrane. Polarne lisice ?ivijo v monogamnih skupnostih, kjer oba star?a skrbita za mladi?e, ki po 3-4 tednih prvi? zapustijo brlog.
Stanje ohranjenosti vrste je na?eloma dobro, saj naj bi po ocenah strokovnjakov v divjini ?ivelo ve? sto tiso? polarnih lisic. Svetovna populacija polarnih lisic ni ogro?ena, ogro?eni sta dve subpopulaciji. Te?ave se pojavljajo v
Skandinaviji
, kjer so polarne lisice sicer za??itene pred lovom, vendar na
Norve?kem
,
Finskem
in
?vedskem
skupaj ?ivi zgolj 200 odraslih lisic. Prav tako ?tevilo polarnih lisic vpada sorazmerno z vpadom njihovega plena. Zaradi podnebnih sprememb so bile polarne lisice primorane migrirati v toplej?e kraje, kjer, zaradi majhnega ?tevila volkov, dominirajo
navadne lisice
. Najve?ji vpliv na drasti?en vpad populacije je imela prodaja krzna. Na za?etku 20. stoletja so cene krzna narasle in lov na polarne lisice je postal popolnoma nenadzorovan. Posledica lova leta 1997 je privedla do zgolj 60 odraslih lisic na ?vedskem, 11 odraslih lisic na Finskem in pribli?no 50 lisic na Norve?kem. Stanje po skoraj 90. letih ostaja enako.