Pohuj?anje v dolini ?entflorjanski: Farsa v treh aktih
je dramsko delo
Ivana Cankarja
.
Pobuda za pisanje
Pohuj?anja
je bil uspeh
komedije
Za narodov blagor
na doma?ih tleh.
Farsa
je bila napisana v dveh tednih (en akt celo v enem ve?eru) oktobra
1907
. Snov je Cankar jemal iz svoje zbirke novel
Zgodbe iz doline ?entflorjanske
. Delo je nastalo iz odpora do odnosa, ki ga je imela vladajo?a dru?ba do umetnosti in svobodnega izra?anja. Poleg
Lepe Vide
velja za edino Cankarjevo igro, ki je bila uprizorjena takoj po svojem nastanku, in sicer 21. decembra 1907 v
De?elnem gledali??u
. Igra je bila razprodana v
Ljubljani
,
Gorici
in
Celju
. V knji?ni obliki je farsa iz?la leta
1908
pri zalo?niku
L. Schwentnerju
.
Javna reakcija na dramo je potrdila temo farse ? grajali ali hvalili so jo neglede na pripadnost
klerikalni
ali
liberalni
stranki.
Franc Terseglav
je v katoli?kem
Slovencu
farsi odrekel sleherno umetni?ko vrednost,
Govekar
je v liberalskem
Slovanu
pisal o "konfuznem delu brez dramatskega zapletka", igro so grajali ?e v
Na?em listu
, socialisti?ni
Edinosti
in katoli?ki
Novi dobi
.
Evgen Lampe
je v
Domu in svetu
obto?il Cankarja, da prezira moralo in ?ali kristjane. V
Slovencu
je bil obljavljen dramatizirani pamflet
Krpanova kobila v dolini ?entflorjanski
, ki je Cankarju o?ital vzvi?enost in nesramnost, ?e? da spo?tuje le sebe, ostale pa psuje. Socialisti?ni
Rde?i prapor
in liberalski
Slovenski narod
sta igro pohvalila, edino
Vladimir Levstik
pa je v kritiki, objavljeni v
Ljubljanskem zvonu
, dojel bistvo
Pohuj?anja
? gre za strupeno
satiro
na odnos do umetnosti na Slovenskem.
?tefka Drolc
kot Jacinta leta 1953, SNG za Svobodno tr?a?ko ozemlje
- Kri?tof Kobar
, imenovan
Peter
, je umetnik in razbojnik, ki je izvedel za greh ?entflorjancev.
- Jacinta
je popotnica, Kobarjeva lepa dru?ica.
- ?upan
skrbi za ?ednost doline.
- ?upanja
je gospodovalna, pre?u?tvuje z Zlodejem.
- Dacar
je od vseh rodoljubov obsojeni gre?nik doline ?entflorjanske.
- U?itelj ?viligoj
je edina nedol?na oseba v dolini.
- Debeli ?lovek
je va?ki policist.
- Popotnik
je prava sirota ?entflorjanska, znana pod imenom Peter.
- Zlodej
se predstavi za Konkordata, v resnici je pri?el po du?e ?entflorjanske. Ker so le-te ?e pohuj?ane, Peter pa sploh ne spada k njim, ostane praznih rok.
- Ostalo prebivalstvo doline predstavljajo ?e
Dacarka
,
Ekspeditorica
,
Notar
,
?tacunar
,
?tacunarka
ter
Cerkovnik
.
Rodoljubi so vsi iz sebe zaradi pohuj?anja, ki se je priteplo v dolino v obliki potepuha Petra in njegove lepe spremljevalke Jacinte. Po ?upanovi zapovedi si mora pohuj?anje v njuni kolibi ogledati u?itelj ?viligoj, a je ta presrame?ljiv, da bi o videnem povedal kaj konkretnega. Zlodej, ki je prav tako pri?el s Petrom in se doma?inom predstavil za
Konkordata
s
Francoskega
, pa s svojim poro?ilom tako razvname rodoljube, da si ho?ejo pohuj?anje ogledati na lastne o?i. Da na poti domov ne bi podlegli grehu, se po ?upanovem naro?ilu zve?ejo z nitjo in tako spremijo drug drugega do doma?ega praga. Zve?er se Peter predstavi ?upanu kot sirota iz doline ?entflorjanske. On je tisti zapu??eni novorojenec
Mojzes
, ki so ga pred 25 leti na?li ob potoku pod
vrbo
in poslali pro?, da se ne bi razvedelo, kdo je njegov o?e. Na smrt prestra?eni ?upan, ki domneva, da je on o?e nezakonskega otroka, je pripravljen pla?ati, kolikor Peter zahteva, da se le ne razve sramota. Z istim trikom Peter obere ?e ?upanjo in
dacarja
, Konkordat pa izrabi prilo?nost in se sladka z ?upanjo, ki se je nadvse rada pustila zapeljati.
Petra je sram, da ga je zapeljalo ?ustvo do domovine, kajti ta je kakor vla?uga: zasmehuje ga, kdor jo ljubi! Jacinti je bil obljubil grad, bogastvo, hlap?evsko vdanost ?entflorjancev, a je v dolini
hlapcev
preve? in zamalo je umetniku, da bi kraljeval nad to drhaljo! Tudi Zlodej se prito?uje: pri?el je, da bi pohuj?al, pa je ?e vse pohuj?ano! Ob vsej tej hinav??ini ga obide dvom, ali je Peter res tisti greh iz doline ?entflorjanske ? poleg du? ?entflorjancev in Petra ho?e v pogodbo dodati ?e Jacinto, da ne bo ostal praznih rok. Peter Zlodeja na?ene, nato pa po vrsti sprejema rodoljube, ki prina?ajo "davek", od ?upana za povrh izsili ?e grad. Vsi morajo tudi poljubiti Jacinti nogo. To jim je prej v slast kot v poni?anje, zato se Jacinta svojih ”tla?anov” kmalu naveli?a. Oba s Petrom zahrepenita po svobodni cesti ... Tedaj plane v njuno kolibo prepla?eni Popotnik, ki ga zasleduje debeli va?ki policist, ?e? da je razbojnik Kri?tof Kobar. Popotnik pove, da ni Kobar, ampak Peter ? nesre?na sirota iz doline ?entflorjanske. Prevarant Peter naro?i Popotniku, naj nikomur ne izda, kdo je; ?e se bo dogovora dr?al, bo grad z vsem bogastvom njegov.
Na gradu se pripravlja slovesnost. Zlodeja mu?ijo zmeraj huj?i dvomi. Ne ve ve?, ali je ?e zlodej ali
svetnik
... pri?el je, da bi ukanil, zdaj pa se boji, da je ukanjen. ?entflorjanci poni?no pozdravljajo gra??aka Petra in se navdu?ujejo nad Jacintinim plesom. ?viligoj ima slovesen nagovor: mislili so, da je v dolino pri?lo pohuj?anje, pa je pri?la lepota in veselo spoznanje! Poslan jim je rodoljub, ustvarjen za vodnika! Med napitnicami prihiti Popotnik povedat, da se bli?a debeli policist. Peter in Jacinta se br? poslovita in pobegneta z vozom. Gostje zvedo, da je bil Peter v resnici Kri?tof Kobar, Popotnik pa da je sirota ?entflorjanska. Zlodej z vzklikom: hudi?a samega je ukanil! plane za Petrom, pred jezo doma?inov pobegne tudi Popotnik, ?upan pa razglasi veliko zmago: kljub vsemu pohuj?anju je ostala ?ednost doline ?entflorjanske neomajana. Pod
bandero
zapojejo pobo?no pesem v ?ast svetemu Alojziju.
Dolgo ?asa je bilo
Pohuj?anje
Cankarjevo najmanj razumljeno dramsko delo, od
modernizma
naprej pa velja za njegovo najbolj zanimivo dramo. Z njo je Cankar prebil
realizem
in ustvaril prve modele modernizma.
Cankarjev umetnostni program je nasproten
Levstikovemu
, izra?enim v
Popotovanju
. Zanj so trdne socialne vloge sme?ne, zato jih poni?a v lutke, karikature. Njegove pozitivne figure so bohemi, potepuhi, razbojniki.
Osrednji predmet farse je izra?en v ironi?nem naslovu ? pohuj?anje simbolizira Cankarjevo umetnost, dolina ?entflorjanska pa slovensko domovino. Gre za konflikt med narodom in ustvarjalnim, svobodnim posameznikom; za razmerje med umetnikom in ob?instvom. ?entflorjanci so hlapci in strahopetci, ki potrebujejo gospodarja. Zaradi izvirnega greha, tj. nezakonskega otroka, si umislijo sistem la?nih norm, ki jih omejuje. Tak sistem simbolizira ?upanova oblast, ki je iz dolincev naredila poni?ne, nesvobodne, neustvarjalne lutke. ?e ?elijo ohraniti svojo "?ednost", morajo zatreti umetni?tvo in strast. Peter v njih vzbudi te zatrte ?elje in jih razkrinka kot pohotne gre?nike. ?entflorjanci so pohuj?ani ?e sami po sebi, kar se vidi v njihovi ?elji po gledanju greha med Petrom in Jacinto ter v poljubljanju Jacintine noge, ki je znak spolnosti.
Ironi?na komika je osnovana na nasprotju med skritimi ?eljami ?entflorjancev in njihovo obrambo pred pohuj?anjem. Vi?ek ironije je govor ?viligoja, ki Petrov "sistem" napravi za ideal nove dru?be. Vrednote, ki so dolincem pomembne, pripi?e tistemu, ki jih je uni?il.
Motiv nezakonskega o?etovstva je sredstvo za Petrovo izsiljevanje in podreditev dolincev. Noben izmed prebivalcev nima otrok, vsi skupaj pa imajo siroto ?entflorjansko, ki so jo izgnali. Siroto simboli?no imenujejo Mojzes ? ta je prevrnil stari ?idovski sistem in zavladal novi dru?bi. ?entflorjanci zavra?ajo svojega otroka, saj se bojijo mladine, ki bi lahko podrla njihov ustaljeni sistem.
Motiv pohuj?anja se v dobesednem pomenu nana?a na spolnost in nemoralo, v simbolnem pa na umetnost kot sinonim gre?nosti. Umetnost je skozi lik Petra ena?ena z razbojni?tvom (uni?evanjem sistema) in s popotni?tvom (svobodo umetnika do druga?nega mnenja). Dru?ba jo dojema kot ne?isto ? rada bi pohuj?ala publiko, zato jo je treba izgnati. Cankar skozi Petrov govor razkrije, da kot umetnik ne potrebuje ve? ob?instva, saj je sam sebi svoje ob?instvo. Vseeno pa ?e naslednji hip izrazi ljubezen do domovine, svojega ob?instva: ?O domovina, ti si kakor vla?uga: kdor te ljubi, ga zasmehuje?!“
Motiv osleparjenega hudi?a je vzet iz ljudske zgodbe o
Faustu
. Konkordat je klavrn zlodej. Ker Peter v resnici ni ?entflorjanec, ostane njegova du?a svobodna, zlodej pa je prevaran, saj se dr?i njune pogodbe in spo?tuje zapovedi. Pravi hudi? je torej Peter, moderni
anarhist
in amoralne?, ki ne pristaja na norme sistema.
Cankarjeva drama je slu?ila kot predloga
Matiji Bravni?arju
za opero
Pohuj?anje v dolini ?entflorjanski
ter
Ristu Savinu
za opero
?entflorjanci
.
Slika z uprizoritve v
SNG Maribor
leta 1936
Pohuj?anje
daje re?iserjem veliko prilo?nosti za raznorazne interpretacije, zato je pogosto uprizorjeno na slovenskih in tujih odrih.
Uspeh na premieri leta 1907 je Cankar pripisal izklju?no sebi, saj so po njegovem mnenju igrali ”kaj klavrno”.
Uprizoritev iz leta
1920
pod re?ijo
Osipa ?esta
se je nor?evala iz
scenografije
preteklega gledali??a.
Vladimir Skrbin?ek
se je leta
1928
odtrgal od tradicije. Bil je prvi izmed
re?iserjev
, ki je tekst interpretiral po svoje. Igralci so po mnenju kritikov prvi? nastopili kot enota, na odru ni bilo obi?ajne anarhije.
Slavko Jan
je prejel ostro kritiko
Tarasa Kermaunerja
za re?ijo
Pohuj?anja
v letu
1950
. O?itki so leteli na neenoten stil igre, razpu??enost igralcev ter na pretiran, hrupen prikaz farse.
Korunova
drzna interpretacija igre je leta
1965
povzro?ila afero. Zagovorniki in ostri nasprotniki re?iserjevega podviga so se nekulturno napadali v rubriki Pisma bralcev v dnevniku
Delo
. Uprizoritev je do?ivela 56 ponovitev. V
Tauferjevi
re?iji je leta
2011
na odru nastopila zgolj mo?ka zasedba, z izjemo Zlodeja, ki ga je upodobila ?enska.
Na
Hrva?kem
je farsa do?ivela premiero leta 1921 v
Splitu
.
- Pohor?eni v doline svatoflorianeke
. Praze, 1926. Prevod: Jan Hudec.
- Sablazan u ?entflorjanskoj dolini. Drame
. Beograd, Prosveta, 1953. Prevod: Njegu? Roksanda.
- Soblazna vo ?entflorijanskata dolina
. Skopje, Makedonski naroden teatar, 1976.
- Sablazan u dolini ?entflorjanskoj. Drame
. Novi Sad, Matica srbska, 1977.
- Soblazna vo ?entflorijanskata dolina. Drami
. Skopje, Kultura, 1977.
- Sablazan u dolini ?entflorijanskoj. Izabrane drame
. Znanje, Zagreb, 1982.
- Poku?enie vo Svatoflorianskej.
Bratislava, Lita, 1982. Prevod: Branislav Choma.
- Soblazna vo ?entflorijanskata dolina. Drami
. Skopje, Kultura, 1986.
- Soblazna vo ?entflorijanskata dolina. Drami
. Skopje, Matica makedonska, 2008.
- Angle?ki jezik: Depravity in St. Florian Valley, Prevajalec Rawley Grau, Izdajatelj Pre?ernovo Gledali??e Kranj, 2021
- Alenka Goljev??ek
.
Od A(brama) do ?(upan?i?a) ? vsebine 765 dram slovenskih avtorjev
. Ljubljana: Slovenski gledali?ki muzej, 2011. (
COBISS
)
- Du?an Moravec. Spremna beseda in opombe. Ivan Cankar.
Dela: 5
. Ljubljana: Cankarjeva zalo?ba, 1985. (
COBISS
)
- France Koblar.
Novej?a slovenska drama. 1, Naturalizem - simbolizem
. Ljubljana: DZS, 1954. 103?122. (
COBISS
)
- France Koblar.
Slovenska dramatika, 2
. Ljubljana: SM, 1973. 55?58. (
COBISS
)
- Primo? Kozak.
Temeljni konflikti Cankarjevih dram
. Ljubljana: Cankarjeva zalo?ba, 1980. (
COBISS
)
- Taras Kermauner.
Cankarjeva dramatika
. Ljubljana: samozalo?ba, 1979. (
COBISS
)
Portal:Literatura
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|