Po?ar v naravi je neukro?en ogenj, ki se je razplamtel po obmo?ju kjer raste vnetljiva vegetacija v naravi (nikoli v urbanem obmo?ju ) ^[2] . Tak ogenj se lahko kvalificira tudi po rastlinju, ki je zagorelo, na primer: po?ar grmovja, gozdni po?ar, pu??avski po?ar itd. Po?ar se od navadnega ognja razlikuje po ve?ji velikosti, hitrosti ?irjenja od vira v?iga, mo?nosti, da hitro zamenja smer gorenja ter zmo?nostjo, da presko?i povr?ine, kot so ceste, travniki, reke in celo po?arne linije.

Vzroki [ uredi | uredi kodo ]

Po?ari v naravi spadajo pod katastrofe z delno naravnimi, delno pa ?love?kimi vzroki v?iga. ?tirje najve?ji naravni vzroki za po?are so strele , erupcije ognjenikov , iskre, ki jih povzro?ijo plazovi ter spontani v?igi. ^{[3] [4]} Med ?love?ke vzroke za zanetitev po?ara pa sodijo namerni po?igi , ogorki odvr?enih cigaret, iskre, ki jih povzro?ijo stroji, ter nezgode na elektri?nih omre?jih. Najpogostej?i vzroki za v?ig po?arov v naravi se razlikuje od regije do regije. V Kanadi ali severozahodni Kitajski na primer, med najpogostej?e razloge za za?etek takega po?ara spadajo strele. V predelih sveta kot so Mehika , Centralna Amerika, Ju?na Amerika, Afrika, Jugovzhodna Azija, Fid?i in Nova Zelandija , pa so po?ari v naravi najve?krat vzrok ?love?kih aktivnosti, najve?krat ?ivinoreje, tudi poljedelstva in po?igov z namenom spreminjanja okolja ter povr?in. ?love?ka malomarnost pa je najpogostej?i vzrok po?arov v naravi na obmo?ju Kitajske ter Mediterana.

?irjenje [ uredi | uredi kodo ]

?iritev po?arov v naravi je odvisna od gorljivega materiala, ki je v bli?ini in razporeditve le tega. Veliko vlogo igrajo sama tla in podlaga, tak po?ar se bo najhitreje ?iril po posu?enem rastlinju, listju, manj?ih posu?enih drevesih ter travnatih pobo?jih.

Vpliv vremena [ uredi | uredi kodo ]

Vro?inski valovi, su?e , cikli?ne klimatske spremembe kot je El Nino in regionalni vremenski vzorci, kot so obmo?ja visokega tlaka, lahko drasti?no pove?ajo mo?nosti za nastanek po?arov v naravi ter tudi spremenijo njihovo obna?anje. ^{[5] [6]} S sredino 80. let 19. stoletja, ko se je za?elo obdobje hitrega taljenja snega ter globalnega segrevanja ozra?ja, povezujejo pove?anje ?tevila po?arov v naravi, njihovega trajanja ter intenzivnosti le teh v zahodnem delu Zdru?enih Dr?av Amerike. V ve?ini primerov se enega samega elementa ne povezuje s pove?anjem po?arov v naravi. Le ti se na primer ne bodo pojavljali med su?nim obdobjem, ?e zraven ne bodo prisotni ?e drugi elementi, kot so strele , mo?ni vetrovi in podobno. Sama intenzivnost takih po?arov naj bi bila veliko ve?ja podnevi, ko je v zraku prisotne manj vlage , temperature so vi?je, mo?nej?i pa so tudi vetrovi, kot pa v ?asu no?i. V Evropi se po?ari v naravi najve?krat za?nejo v obdobju od 12.00 do 14.00 ure.

Prepre?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Prepre?evanje po?arov v naravi se sklicuje na preventivne metode, ki pomagajo zmanj?ati tveganje za nastanek po?arov v naravi ter omiliti njihovo ?iritev ter njihove posledice na okolje. V nekaterih predelih severne Amerike gasilci po?arom, ki so se pri?eli z naravnimi vzroki celo pustijo, da gorijo in s tem upravi?ijo svojo vlogo v tem okolju, seveda pa pazijo, da se taki po?ari ne razbohotijo v urbano okolje. V Evropi, kjer 95% gozdnih po?arov nastane kot posledica ?loveka ter njegovih dejavnosti, pa jih poskusijo prepre?evati pristojne agencije. Po?are z naravnimi vzroki v?iga je sicer te?ko prepre?evati, ker so najve?krat posledica ve? dejavnikov, ki delujejo skupaj, to so: topografija okolja, gorljivi elementi ter vreme. Od teh treh dejavnikov se dejansko lahko vpliva samo na gorljive elemente, tako, da se jih sproti odstranjuje ter se s tem zmanj?uje mo?nosti za po?are v prihodnosti. Razli?ne dr?ave po svetu imajo svoje programe za prepre?evanje po?arov v naravi, tudi nadzorovan po?ig dolo?enih obmo?ij, tak po?ar je nadzorovan in izveden v stabilnih vremenskih pogojih.

Po?are v naravi se prepre?uje tudi s primernimi programi odstranjevanja oziroma poseke starej?ih ter posu?enih dreves, ki so najbolj primerno sredstvo za za?etek ter ?iritev ognja. S sekirami in motornimi ?agami se tudi red?i drevesa in grmi?evje, ter se tako prepre?uje mo?nosti za po?are ve?jih razse?nosti.

Na dolo?enih, kot so na primer Filipini, skrbijo za to, da imajo med gozdovi ter poseljenimi obmo?ji po?arno linijo , ki se razteza na obmo?ju med 5-10 metri. Ta obmo?ja s?istijo, da tam ni nobenih gorljivih elementov prek katerih bi se po?ar lahko ?iril, poleti in med su?nimi obdobji pa tam gasilci in lastniki tudi izvajajo po?arno stra?o .

Odkrivanje [ uredi | uredi kodo ]

V boju proti po?arom v naravi je klju?nega pomena hitro in u?inkovito odkrivanje le teh. V Zdru?enih Dr?avah Amerike so v za?etku 20. stoletja uporabljali razgledne stolpe , katerih namen je bil odkrivanje po?arov v naravi in obve??anje pristojnih avtoritet prek telefonov, golobov pismono? ter heliografov. Sredi 20. stoletja so po?are odkrivali s slikanjem z letal, kasneje pa tudi z infrarde?im skeniranjem povr?in. Kot najve?je ovira se je pojavljalo samo obve??anje o po?arih, saj je bila komunikacijska tehnologija v tistem ?asu ?e dokaj nerazvita. V dana?njih ?asih se uporablja vse te tehnologije, slikanje obmo?ij ter preleti nad njimi, najde se tudi ?e kak?en razgledni stolp z namenom opazovanja ter detekcije po?arov v naravi. Problemi pri natan?nosti teh metod se najve?krat pojavijo zaradi utrujenosti ljudi, ki se ukvarjajo z detekcijo po?arov, ?asa opazovanja, letnega ?asa, ter geografske lokacije .

Ga?enje [ uredi | uredi kodo ]

Zatiranje in ga?enje po?arov v naravi je najbolj odvisno od tehnologije, ki je na voljo v obmo?ju, kjer je do takega po?ara pri?lo. V manj razvitih obmo?jih so tehnike ga?enje po?arov lahko zelo preproste, denimo, metanje peska ali palmovih listov z namenom, da se ogenj ?im prej pogasi. Na bolj razvitih obmo?jih pa se uporablja novej?e in inovativnej?e metode, kot je recimo uporaba srebrovega jodida , ki spodbuja sne?enje . Uporablja se tudi druge zaviralce ognja , najpogosteje vodo , ki jo na ogenj spu??ajo iz letal, helikopterjev in drugih za to namenjenih vozil. Nikoli se ne pri?akuje kompletne pogasitve takih po?arov, temve? njihovo omejevanje, da se ne raz?irijo do te mere, ko jih ne bi bilo ve? mo? nadzorovati.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Po?arna stra?a
• Vro?inski val v Evropi (2003)
• Po?ig
• Dim

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Wildfire photographs Arhivirano 2006-06-15 na Wayback Machine . (angle?ko)
• Organizacija za odkrivanje po?arov v anaravi: Detection Workshop Presentations Arhivirano 2009-08-22 na Wayback Machine . (angle?ko)
• Prepre?evanje po?arov v naravi Worldwide near real-time interactive wildfires map (angle?ko)
• Global Fire Monitoring Center (angle?ko)