Kdaj je ?lovek za?el povijati otroka v plenice, ni znano. Prve ≫pleni?ke≪ so bile iz ?ivalskih ko?, listov svilnice in drugih razpolo?ljivih materialov. Redki zapisi o takem na?inu povijanja so se ohranili iz ?asov Egip?anov, Aztekov in Rimljanov.
Trdno povijanje celega otroka v plenico in trakove iz lanu, bomba?a ali volne je v Evropi poznano ?e od antike dalje, ?e danes pa ga prakticirajo v Indiji (zagovorniki joge).
Inuiti so poleg prakticiranja ≫diaper free≪ (brez pleni?k) otroke povijali v ko?e tjulnjev, v notranjost pa so polo?ili ?otni mah (precej smiselno ? ?otni mah vsebuje antibakterijske snovi, je izlolator, hkrati pa vpije 3?4-krat toliko vode kot bomba?. Inuitom je bil lahko dostopen material.) Podobno so po?eli Inki, ki so v pleni?ko iz ko?e zajca polo?ili posebno vrsto trave (sicer pa so prav tako kot Inuiti prakticirali ≫diaper free≪).
.
Na toplej?ih podro?jih so bili otroci brez obla?il in pleni?k.
Tudi na?e babice pripovedujejo, da se ?e spomnijo povijanja celega otroka ? z rokicami in nogicami ob telesu. Na kmetijah so vsi otroci, tako de?ki kot deklice, kmalu za tem, ko so shodili, nosili krilca. Tako so lahko opravljali potrebo kjerkoli, mame pa niso imele dela s previjanjem in pranjem plenic v mrzlem potoku. Kup?ek otro?kega blata se je o?itno izgubil med koko?jimi, pasjimi in ma?jimi ≫kup?ki≪. Nehigiena jih pa? ni pretirano skrbela.
V elizabetinskem ?asu je bilo zapovedano, da je treba otroku zamenjati pleni?ko vsakih nekaj dni.
V devetnajstem stoletju so otroke povijali v zlo?ene velike kvadratne krpe iz lanu ali bomba?a. Na mestu, kamor sodijo, so jih posku?ali zadr?ati z varnostnimi zaponkami.
Izraz ≫diaper≪ (am. plenica) je v za?etku pomenil kockasto tkano platno. Ker so plenice izdelovali iz platna, imenovanega ≫diaper≪, so ta izraz za?eli uporabljati tudi za plenice.
Prva mno?i?na proizvodnja pleni?k se je za?ela v Ameriki leta 1887 (Maria Allen).
Zaradi vla?nosti, preredkega previjanja in slabe higiene je bil pleni?ni izpu??aj prava nadloga, ki se je delno izbolj?ala, ko se je ljudem (kot posledica odkritij Luisa Pasteurja) za?elo odkrivati znanje o bakterijah, virusih in glivicah. Pranje plenic v mrzlem potoku je zamenjalo prekuhavanje.
?e vedno pa so mokre pleni?ke premo?ile tudi obla?ila, posteljo, odejico, kar je materam nalagalo veliko dodatnega dela.
Pleni?ke so bile najpogosteje iz kvadratnega kosa blaga, ki se je na razli?ne na?ine sestavil v pleni?ko. Ve?slojnost pomeni ve?jo vpojnost. Zlaganja pleni?k so se nove mamice u?ile, tako kot dojenja, od novope?enih babic ali drugih ?ensk v dru?ini (tet, sester…).
Med drugo svetovno vojno so v Ameriki za?eli delovati ≫pleni?ni servisi≪ (diaper services) ? zaposlene mame so oddale umazane plenice, na dom pa so dobile oprane pleni?ke, pripravljene za ponovno uporabo.
Industrijska revolucija, emancipacija in enakopravnost ?ensk, delo na kmetiji in/ali delo v industriji… vse to je pri ?enskah vzbujalo slabo voljo ? za?elo jim je primanjkovati ?asa za pranje in oskrbovanje plenic, poleg tega so domovi postali bolj ?isti z ve? nove opreme, ki jo je bilo treba za??ititi pred umazanijo.
Kaj je bil prvi za?etek pleni?k za enkratno uporabo, je te?ko re?i, saj so se razvijale postopoma, korak za korakom, na razli?nih koncih sveta (Evropa, Amerika). Prvi vpojni vlo?ek za enkratno uporabo je najbr? nastal na ?vedskem (1942, Paulistrom). Izdelan je bil iz nebeljene mo?no zgubane celuloze, saj je bil bomba? ljudem te?ko dostopen, ker so ga v velikih koli?inah uporabljali v vojne namene.
Leta 1947 je Marion Donovan patentirala svoj izum ? prve za vodo nepropustne hla?ke, ki jih je izdelala iz zavese za tu? kabino. Uporabljale so se v kombinaciji z navadno bomba?no pleni?ko. Kmalu jim je dodala ?e pritiska?e (namesto varnostnih zaponk, ki so bile neprijetne tako mamicam kot mal?kom), pozneje pa se je domislila kombinacije s celulozo. V svoji zagnanosti je obiskala ?tevilna podjetja, ki so se ukvarjala s papirjem, a v pleni?kah za enkratno uporabo ni nih?e videl potenciala, zato je zamisel oble?ala kar lepo obdobje, dokler je ni Victor Mills dodelal in za?ela se je proizvonja prvih Pampers pleni?k.
A kot ?e re?eno, Donovanova ni bila edina, ki se je ukvarjala s pleni?kami. Leta 1947 je George M. Schroder (ZDA), raziskovalec tekstila, pristopil k podjetju Henry Frede & Co, kjer so izdelali prvo pleni?ko iz umetnih materialov. Istega leta je Valerie Hunter Gordon, angle?ka mama, izdelala dvodelne plen?ike za enkratno uporabo, ki so olaj?ale potovanje otrok v letalu.
Pleni?ke za enkratno uporabo so ?e dolgo pomenile presti?. Bile so drage in le redki so si jih lahko privo??ili. Proizvodnja je cvetela, cene so se ni?ale, postale so bolj dostopne. ?e vedno so si ?tevilni star?i lahko privo??ili pleni?ke za enkratno uporabo le za posebne prilo?nosti ? izlete, obiske, obiske pri zdravniku. Vendar pa je proizvodnja cvetela. Proizvedli so vedno ve?je koli?ine pleni?k, kar je precej zni?alo ceno. Bolj ko so bile dostopne, bolj so bile ?ene navdu?ene. Nove pleni?ke so pomenile bistveno manj dela.
Razvoj pleni?k cveti ?e danes. ≫Zaveso tu? kabine≪ so nadomestili tanj?i materiali, ve?plastnost celuloze je nadomestila me?anica celuloze z natrijevim poliakrilatom, ki vpije lastni te?i 600-kratni volumen teko?ine in daje ≫ob?utek suhosti≪.
Zgodba je prelepa, da bi bila popolna, kakor se zdi.
?tevilne mame so precej dvomile o umetnih materialih, a kljub vsemu so si ?elele hitrej?ega dela s pleni?kami ? ?im manj pranja, likanja, zlaganja.
V zgodnjih devetdesetih letih se je na ra?un okoljskega osve??anja pove?alo zavedanje o onesna?evanju narave z odpadki, podnebnih spremembah, onesna?enosti vode… zato se je za?ela velika vrnitev pralnih pleni?k. Prve krojene pralne pleni?ke naj bi izdelali v podjetju Motherease, ki so za?eli prodajati prakti?ne pleni?ke najprej po Kanadi, potem pa ?e po celotni Ameriki. Ker propaganda za ponovno pranje pleni?k in osve??anje o onesna?enosti v Kanadi traja precej dlje kot po drugih dr?avah, so na tem podro?ju mo?no napredovali. Izra?unali so, da predstavljajo pleni?ke za enkratno uporabo 2 % trdnih odpadkov. ?tevilne dru?ine uporabljajo pralne pleni?ke, za nakup pa prejmejo tudi subvencije. S subvencijami pomagajo k nakupu pralnih pleni?k tudi v drugih dr?avah: Avstriji, Francij, Angliji … Subvencioniranje je razli?no ? na dr?avni, regijski ali ob?inski ravni. V Angliji odvr?ejo 8 milijonov plenic dnevno, zato poleg subvencije ponujajo tudi pralne servise za dodatno udobje, ker mamice nimajo ?asa. V Italiji dobijo star?i ob rojstvu bon za nakup pralnih plenic, ob?ine pa tudi dejavno spodbujajo uporabo le-teh. … in ?e bi lahko na?tevali.
?e primerjamo stro?ke v dveh letih in pol, kolikor je povpre?na starost, pri kateri otroci za?nejo hoditi na kahlico, je razlika precej?nja. Sprotno nakupovanje plenic za enkratno uporabo pomeni skoraj ?tirikrat ve?ji stro?ek od nakupa pralnih pleni?k (odvisno od blagovne znamke enih in drugih pleni?k).
V Sloveniji so za?eli izklju?no uporabljati plenice za enkratno uporabo konec osemdesetih let. V tujini izvajajo dolgotrajne ?tudije o plenicah na podro?ju varovanja okolja ter zdravja otrok, na Slovenskem pa ?e ni izvedena nobena raziskava na tem podro?ju.
Leta 2001 sta dve slovenski podjetji za?eli izdelovati krojene pralne pleni?ke (Racman in ?torklja). Ozave??enost prebivalstva se le po?asi pove?uje, saj ni nikakr?nih dr?avnih ali regijskih programov za spodbujanje uporabe pralnih pleni?k, kaj ?ele subvencij. V zadnjem letu se je mo?no pove?ala ponudba tujih proizvajalcev pralnih plenic, vendar je najve?ji dele? prodanih pleni?k, proizvedenih doma.
Tako kot se je za pleni?ke za enkratno uporabo poslovenil izraz ≫pamperske≪, se je za pralne pleni?ke pogovorno za?el uporabljati izraz ≫racmanke≪.
[
navedi vir
]
Danes ve?ina mamic za svoje dojen?ke uporablja pleni?ke za enkratno uporabo. En otrok tako v ?asu, ko se privadi na kahlico, porabi 5000 do 6000 pleni?k, za kar podrejo 4,5 drevesa (celulozno polnilo), za umetne materiale pa porabijo ogromne koli?ine nafte, vode in energije. En otrok tako ≫proizvede≪ 1,5?2 toni odpadkov. Ker so pleni?ke v veliki meri iz umetnih materialov, je ?as razpadanja glede na dobo ?love?kega ?ivljenja izredno dolg ? 500 let, nekateri materiali pa se nikoli dokon?no ne razgradijo.
Narave pa izdelava pleni?k za enkratno uporabo ne obremenjuje le s smetmi, temve? tudi z ostalim: ?tevilnimi kemi?nimi snovmi, ki nastajajo med izdelavo pleni?k, in tistimi, ki jih dodajajo: za ve?jo vpojnost, proti glivicam, losijone in kreme, za kazalnik, koliko teko?ine je v pleni?ki (ker na otip deluje suha), barve… Poleg tega pa ve?ina star?ev blato zavije v pleni?ko, (namesto da bi ga vrgli v strani??e). Tako pristane na deponijah, kjer razgradnja ?love?kega blata ni zadostna (kot npr. v greznicah) in lahko pride do onesna?enja podtalnice, oku?be pa lahko raznosijo tudi ?u?elke.
Tudi pralne pleni?ke bistveno bolj onesna?ujejo okolje, kot so ga, dokler so matere prale na potokih, saj za pranje uporabljamo pralni pra?ek, vodo in elektri?no energijo. Bomba?, ki je pridelan na konvencionalen na?in, velja za drugo najmo?neje ?kropljeno rastlino na svetu. Za enega otroka je potrebnih 15?20 pralnih plenic (?e imajo nastavljivo velikost, sicer ve?). Onesna?enje pa lahko uporabniki mo?no zmanj?ajo s pranjem na ni?ji temperaturi, su?enjem na vrvi, izbiro pleni?k iz sonaravno pridelanega bomba?a ali bambusa, izbiro bolj okolju prijaznih sredstev za pranje.
Dilemam o tem, katere pleni?ke so bolj?e, udobnej?e, bolj zdrave, enostavnj?e… ni konca. Izvedene so bile ?e ?tevilne raziskave. Medtem, ko je raziskava Tehni?ke univerze v Gradcu leta 1997 pokazala, da pleni?ke za enkratno uporabo obremenijo naravo 2,5-krat bolj kot pralne pleni?ke, rezultati raziskave, izvedene leta 2008 v Veliki Britaniji, dokazujejo, da razlike med pleni?kami za enkratno uporabo in pralnimi pleni?kami sploh ni! (Dejstvo pa je, da so bile v to raziskavo vklju?ene le pleni?ke iz konvencionalno pridelanega bomba?a in so domnevali, da se uporablja predpisana koli?ina pralnega pra?ka, meh?alec, posebno sredstvo za izplakovanje plenic (ki v Sloveniji sploh ni na voljo), da se su?ijo v su?ilnem stroju…)
Leta 1959 je bil v reviji Journal of Paediatrics objavljen ?lanek, v katerem so navajali, da se pleni?ni izpu??aj pojavlja pri 7,1 % otrok (Tanino, 1959). Podobna ?tudija je bila izvedena tudi leta 1980, ko so pleni?ni izpu??aj, vsaj enkrat v obdobju 8 tednov, zasledili pri 63 % otrok. Oboje velja za podro?je Kanade, kjer so bile leta 1980 pleni?ke za enkratno uporabo ?e v ve?inski uporabi.
V Sloveniji pa ocenjujejo, da se je pojavnost pleni?nega izpu??aja z uporabo pleni?k za enkratno uporabo celo zmanj?ala, vendar ne obstaja nobena podobna raziskava.
Razlogi za pove?ano/zmanj?ano pojavnost pleni?nega izpu??aja lahko najdemo v oskrbi (pogostost previjanja, kakovost pranja), sestavi pleni?k za enkratno uporabo, pralnih pra?kih ipd. Danes pa je dokazano, da pleni?ni izpu??aj povzro?a tudi natrijev poliakrilat, ki ga dodajajo v polnilo plenic za enkratno uporabo, da bi z njim dosegli ?imve?jo vpojnost. Natrijev poliakrilat je prah, ki v stiku s teko?ino ?elira in zadr?i lastni te?i 300-kratno koli?ino vode. Je tisti ≫trik≪, zaradi katerega je ≫otrokova ritka vedno suha≪. Na?eloma ne velja za strupeno snov, vendar pa lahko povzro?i tudi smrt dojen?ka, ?e bi ga zau?il ?e 5 g (otrok v hipu dehidrira).
Natrijev poliakrilat lahko izzove alergi?ne reakcije ?e, ?e ga vdihujemo.
Zaradi vezave vlage izsu?uje ko?o na ritki. Kristal?ki lahko zaidejo v urinarni trakt, kjer lahko povzro?ijo huj?o oku?bo se?il.
FDA ga je prepovedal uporabljati v tamponih, ker je eden izmed mo?nih povzro?iteljev toksi?nega ?oka.
Leta 1987 je bil v Sunday Democrat and Chronicle objavljen ?lanek o takrat novih pleni?kah Pampers Ultra, v katerih naj bi bil gel, ki je povzro?al dra?enje ko?e, krvavitve podpleni?nega predela, vro?ino in bruhanje pri dojen?kih. Zaposleni v podjetju Pampers pa naj bi imeli te?ave s kroni?no utrujenostjo, te?avami s spolnimi organi, upo?asnjenim celjenjem ran in izgubo te?e. (
http://www.healthydiapers.com/hs.html
Arhivirano
2009-03-11 na
Wayback Machine
.)
Plenice razku?ijo in dose?ejo belo barvo s pomo?jo klora. Pri postopkih dela s klorom ostane v pleni?kah stranski produkt dioksin. Dioksin je izredno strupena rakotvorna snov, ki nima minimalnih dovoljenih koli?in. Najdemo ga tako v pleni?kah za enkratno uporabo kot pralnih pleni?kah, kadar so le-te iz konvencionalno pridelanega in obdelanega bomba?a, vendar je v slednjih ?tirikrat manj?a koli?ina kot v plenicah za enkratno uporabo. V nebeljenih in sonaravno pridelanih materialih dioksina kot stranskega produkta beljejna ne najdemo.
Maja 2000 je Greenpeace objavil raziskavo (
http://archive.greenpeace.org/pressreleases/toxics/2000may152.html
Arhivirano
2009-09-07 na
Wayback Machine
.), v kateri so potrdili vsebnost strupenega pesticida TBT v pleni?kah: podjetja Procter & Gamble ≫Pampers Baby Dry Mini≪ in ≫Baby Dry≪, v pleni?kah podjetja Paul Hartmann ≫Fixies Ultra Dry≪ ter v LedysanSpa's ≫United Colours of Benetton Junior unisex≪. TBT je pesticid, ki ga sicer uporabljajo za ?kropljenje polj, kjer je njegova uporaba mo?no omejena, saj je hud hormonski motilec imunskega sistema. Greenpeace je zaheval prepoved dodajanja TBT, vendar podatkov o tem, ali se je to dejansko kon?alo, ni zaslediti.
Nove plenice za enkratno uporabo so pogosto odi?avljene ali prepojene z losijoni. V teh umetnih di?avah pa so prisotni ftalati. ≫Raziskave razli?nih raziskovalcev potrjujejo njihov ?kodljiv vpliv na mo?ke reproduktivne organe (ftalati so hormonski motilci). Povzro?ajo vrsto prirojenih napak pri de?kih in dosmrtno motnjo delovanja reproduktivnih organov (prizadenejo mo?ki reproduktivni sistem): od nizkega ?tevila spermijev do resnih okvar spolovil, ki lahko vodijo tudi v razvoj raka.
Izpostavljenost ftalatom dokazano moti delovanje ?tevilnih hormonov od reproduktivnih ? testosterona, luteinizirajo?ega hormona, folikle stimulirajo?ega hormona ? pa do ??itni?nih. Na?teto potrjuje dejstvo, da so hormonski motilci, njihov ?kodljiv vpliv pa se raz?iri na ??itnico in imunski sistem. S sistemskim kumulativnim zastrupljanjem po?kodujejo ?e mo?gane in ?iv?ni sistem, povzro?ajo pa tudi pojav alergij.
Najbolj ranljive skupine za u?inke ftalatov so nose?nice in dojen?ki mo?kega spola. ?kodljiv vpliv na ti rizi?ni skupini so potrdile ?tevilne raziskave (Adibi, 2008; Sathyanarayana, 2008…). Ftalati naj bi se na plod prena?ali tudi prek posteljice, na dojen?ka pa z materinim mlekom. ?e ve? ga lahko dobijo prek plasti?nih stekleni?k, s katerimi jih hranimo, s kozmetiko za mal?ke in z igra?ami slab?e kakovosti.≪(Vir:
http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=239
Arhivirano
2016-03-04 na
Wayback Machine
.)
Ena izmed medijsko najbolj razvpitih slabosti plenic za enkratno uporabo pa je tudi pregrevanje podpleni?nega predela, ki lahko privede do delne ali popolne okvare ohlajevalnega mehanizma mod, ki je klju?nega pomena za normalno spermatogenezo (tvorbo spermijev). Da je temperatura v plenicah za enkratno uporabo vi?ja od temperature podpleni?nega predela v bomba?nih pleni?kah, dokazuje raziskava iz leta 2000, katere izsledki so bili objavljeni v Archives of Disease in Childhood 2000. Raziskovalci (Partsch, Aukamp, Sippell) so se lotili raziskovanja zaradi vse ?tevil?nej?ih poro?il o mo?nem pove?anju te?av z reproduktivnostjo v zadnjih dveh desetletjih, pove?anem ?tevilu raka na modih, precej zmanj?anem ?tevilu spermijev v semenski teko?ini… Obstajajo ?tevilni razlogi za omenjene te?ave (pove?ano ?tevilo hormonov v okolju (zaradi ?kropiv (fertilizatorji na osnovi hormonov), tudi zaradi kontracepcije), sprememba na?ina ?ivljenja, oprijeta obla?ila, savnanje…), a tudi uporaba plenic za enkratno uporabo ni zanemarljiva, saj so raziskovalci dokazali, da je temperatura mod, ?e je fantek povit v slednje plenice za 1,6 °C vi?ja, kot ?e je povit v bomba?ne. Poleg tega je tudi za 0,8 °C vi?ja, kot je normalna temperatura mod odraslega mo?kega (podatek, koliko je normalna T dojen?ka, ni znan).