Plasti?no ?tevilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
dvoji?ko 1,0101 0011 0010 0000 1011 ...
deseti?ko 1,32471 79572 44746 02596 ...
?estnajsti?ko 1,5320 B74E CA44 ADAC 1788 ...
?estdeseti?ko 1; 19, 28, 59, 04, 43, 33, ...
veri?ni ulomek [1; 3, 12, 1, 1, 3, 2, 3, 2, 4, 2, 141, 80, ...]
Veri?ni ulomek ni kon?en ali periodi?en .
algebrska oblika

Plasti?no ?tevilo (ozna?ba ali , tudi plasti?na konstanta ali minimalno Pisotovo ?tevilo ) je v matematiki konstanta , ki je edina realna re?itev kubi?ne ena?be :

To?ni algebrski izraz konstante je: [1]

Njena vrednost na 65 deseti?kih mest je ( OEIS A060006 ):

1,32471 79572 44746 02596 09088 54478 09734 07344 04056 90173 33645 34015 05030...

Do sedaj so izra?unali vsaj deset milijard deseti?kih ?tevk (10 × 10 9 ). [2]

Plasti?no ?tevilo se v?asih imenuje tudi srebrno ?tevilo , vendar se to ime pogosteje rabi za srebrni rez .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Ime plasti?no ?tevilo ( nizozemsko het plastische getal ) je temu ?tevilu dal leta 1928 dom Hans van der Laan . Za razliko imen za zlati rez in srebrni rez beseda plasti?en ni bila mi?ljena za kak?no posebno snov, ampak v njenem pridevni?kem smislu za nekaj kar lahko dobi trirazse?no obliko. [3] [4] Po Padovanu je to zato, ker sta zna?ilni razmerji ?tevila, in , povezani z mejami ?love?kega zaznavanja pri povezovanju ene fizi?ne velikosti z drugo. Cordonnier (1907?1977) ga je imenoval radiantno ?tevilo ( francosko nombre radiant ). [5]

Zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Rekurzije [ uredi | uredi kodo ]

Za potence plasti?nega ?tevila velja rekuren?na zveza za . Zaradi tega je limitno razmerje zaporednih ?lenov poljubnega (neni?elnega) celo?tevilskega zaporedja , za katerega velja ta rekurzija, kot na primer Padovanovo zaporedje ali zaporedje Perrinovih ?tevil , in zanj velja podobna povezava s temi zaporedji kot velja za ?tevilo zlatega reza do zaporedja Fibonaccijevih ?tevil ali srebrni rez do Pellovih ?tevil .

Za plasti?no ?tevilo velja rekurzija vgnezdenega radikala : [1]

Teorija ?tevil [ uredi | uredi kodo ]

Ker je minimalni polinom plasti?nega ?tevila enak , je tudi re?itev polinomske ena?be za vsak polinom , ki je mnogokratnik in ne za katerekoli druge polinome s celo?tevilskimi koeficienti. Tako je tudi koren ena?b, izpeljanih iz minimalnega polinoma:

...

Ker je diskriminanta minimalnega polinoma enaka ?23, je njen delilni komutativni obseg v racionalnih ?tevilih enak . Ta obseg je tudi Hilbertov razredni komutativni obseg .

Plasti?no ?tevilo je najmanj?e Pisot-Vid?ajaraghavanovo ?tevilo . Njegovi algebrski konjugirani ?tevili sta:

z absolutno vrednostjo  ? 0,868837 ( OEIS A191909 ). Ta vrednost je enaka tudi , ker je produkt treh korenov minimalnega polinoma enak 1.

Geometrija [ uredi | uredi kodo ]

Obstajata dva na?ina razdelitve kvadrata na tri podobne trikotnike . Prva je trivialna re?itev v kateri so trije skladni trikotniki z razmerjem 1:3. V drugi re?itvi imajo vsi trije trikotniki razli?ne velikosti, vendar so si podobni, kvadrat plasti?nega ?tevila pa je njihovo razmerje. [6]

Trigonometrija [ uredi | uredi kodo ]

Plasti?no ?tevilo se lahko zapi?e s pomo?jo hiperboli?nega kosinusa ( ) in njegovega obrata :

Veri?ni ulomek [ uredi | uredi kodo ]

Plasti?no ?tevilo ni kvadratno iracionalno ?tevilo in zato njegov razvoj v neskon?ni veri?ni ulomek ni periodi?en ( OEIS A072117 ):

Konvergenti veri?nega ulomka so ozna?eni z rde?o, njihovi ?tevci so: 1, 4, 49, 53, 102, 359, 820, ..., imenovalci pa: 1, 3, 37, 40, 77, 271, 619, ... Drugi ?leni, ozna?eni s ?rno, so polkonvergenti . Vrednost vsakega prvega polkonvergenta mora biti bolj?a od vrednosti predhodnega konvergenta.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 Piezas, Tito III; van Lamoen, Floor; Weisstein, Eric Wolfgang . ≫Plastic Constant≪ . MathWorld . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: ve? imen: seznam avtorjev ( povezava )
  2. Komsta, Lukasz. ≫Computations page≪ (v angle??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 1. februarja 2016.
  3. Padovan (2002) .
  4. Shannon; Anderson; Horadam (2006) .
  5. Ravatin (1999) .
  6. de Spinadel; Antonia (2009) .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]