Pesticid
(iz
latinskega
pestis
,
kuga
in
cidium
,
umor
) je
kemikalija
za uni?evanje
?kodljivcev
na pridelovalnih povr?inah. Ti ?kodljivci so lahko
?u?elke
(proti katerim se uporablja
insekticide
), ?kodljive
rastline
in plevel (proti katerim se uporablja
herbicide
), zajedalske glive - npr.
rje
, plesni in sneti (proti katerim se uporablja
fungicide
). Uporabljajo jih tudi proti insektom, ki prena?ajo bolezni (npr. komarjem ), podganam in drugim ?kodljivcem, ki ogro?ajo ljudi in ?ivali.
Zaradi agresivnega delovanja so jih uporabljali tudi kot
bojne strupe
na primer za uni?evanje sovra?nikovega pridelka oz. za ubijanje
ljudi
(npr.
Zyklon B
, ki so ga mno?i?no uporabljali med 2. svetovno vojno).
Definicija pesticidov po
Organizaciji za prehrano in kmetijstvo
(FAO) je slede?a:
- Pesticid je vsaka snov ali me?anica snovi, namenjena za prepre?evanje, uni?evanje ali nadzorovanje kateregakoli ?kodljivca, vklju?no s prena?alci ?love?kih ali ?ivalskih bolezni, ne?elenih vrst rastlin ali ?ivali, ki povzro?ajo ?kodo ali na kateri drugi na?in ovirajo proizvodnjo, obdelavo, shranjevanje, transport ali prodajo hrane, kmetijskih pridelkov, lesa in lesnih izdelkov ali ?ivalskih izdelkov, ali pa snov, ki se lahko da ?ivalim za nadzor
?u?elk
,
pajkovcev
in drugih ?kodljivcev na ali v njihovih telesih. Pojem vklju?uje tudi snovi za uravnavanje rasti rastlin,
defoliante
,
desikante
ali snovi za red?enje sadja ali prepre?evanje prezgodnjega odpadanja z dreves. Uporablja se tudi za snovi, ki se jih nanese na
?itarice
pred ali po ?etvi z namenom prepre?evanja razpadanja med shranjevanjem in transportom.
[1]
Glede na tar?no skupino organizmov razdelimo pesticide na:
K pesticidom ?tejemo tudi sredstva, ki privabljajo (atraktanti) in odvra?ajo (repelenti)
insekte
,
pti?e
in
sesalce
s pomo?jo spolnih
hormonov
(
feromonov
) ali ?esa drugega.
Uporaba pesticidov poraja ?tevilne polemike. Okoli 98 % celotne koli?ine insekticidov in 95 % herbicidov dose?ejo druga mesta kot pa tar?ne vrste, in sicer poleg raznih vrst organizmov tudi zrak, vodo in kopno.
[2]
Veter lahko torej raznese pesticide kot
aerosolne
delce v oddaljene kraje, so eden izmed pomembnih vzrokov onesna?enja vode, nekateri pa kot trajni organski onesna?evalci (
polutanti
) prispevajo k onesna?enju kopna.
Poleg na?tetega pesticidi zmanj?ujejo
biodiverziteto
,
fiksacijo du?ika
[3]
in populacijo
opra?evalcev
,
[4]
[5]
[6]
uni?ujejo ?ivljenjske prostore oz. habitate (?e posebej tistih od
ptic
)
[7]
in so zelo nevarni za
ogro?ene vrste
[2]
. ?kodljivci lahko razvijejo odpornost (rezistenco), kar terja razvoj in uporabo novih pesticidov. Po drugi strani se lahko uporabi ve?jo koli?ino pesticida, vendar to hkrati ?e poslab?a problem onesna?enja okolja.
Zastrupitve s pesticidi
[
uredi
|
uredi kodo
]
Mnogi pesticidi delujejo ?kodljivo na ?loveka,
[8]
pri katerem lahko povzro?ijo akutne ali kroni?ne zastrupitve. Pogostej?e so v
dr?avah
v razvoju, kjer zna?a incidenca od 17-180 primerov na 100.000 ljudi, visoke stopnje pa so prisotne tudi v dr?avah, kjer so pesticidi uporabljeni tudi v
samomorilne
namene, kot je na primer.
?ri Lanka
. V
Sloveniji
je incidenca nizka.
[9]
Nekateri pesticidi, ki jih uporabljamo tudi na Slovenskem, lahko ob kroni?ni izpostavljenosti povzro?ijo raka, genetske napake in mutacije. V zadnjem ?asu se ?tevilo rakavih obolenj ve?a. Eden od dejavnikov, ki povzro?ajo raka so tudi pesticidi.
Glede na na?in delovanja razdelimo pesticide na ?tiri skupine:
[9]
Razen zgoraj omenjenih obstajajo tudi pesticidi, ki pove?ajo oksidativne procese v organizmu, kot je
dinitrofenol
, ki so v Sloveniji prepovedani.
[9]
Najhuj?i primer nesre?e zaradi zastrupitve s pesticidi je
Bhopalska nesre?a
, pri kateri je iz industrijskega obrata v zrak u?lo okoli 40
ton
metil izocianata
(MIC), kemi?nega intermediata v sintezi nekaterih karbamatnih pesticidov. Zaradi strupenega plina je takoj umrlo okoli 2.300 ljudi, celokupno pa okoli 15.000 ljudi.
[10]
[11]
- ↑
Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2002).
International Code of Conduct on the Distribution and Use of Pesticides
Arhivirano
2013-04-04 na
Wayback Machine
.. Pridobljeno dne 2011-03-09.
- ↑
2,0
2,1
Miller, G.T. (2004).
Sustaining the Earth
, 6. izdaja. Kalifornija: Thompson Learning, Inc. Pacific Grove, str. 211-216.
- ↑
Rockets, R. (2007).
"Down On The Farm? Yields, Nutrients And Soil Quality"
.
Scienceagogo.com
. Pridobljeno 2011-03-13.
- ↑
Wells, M (11. marec 2007).
≫Vanishing bees threaten U.S. crops≪
.
www.bbc.co.uk
. London
. Pridobljeno 13. marca 2011
.
- ↑
Haefeker, W (12. avgust 2000).
≫Betrayed and sold out ? German bee monitoring≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 27. decembra 2010
. Pridobljeno 13. marca 2011
.
- ↑
Zeissloff, E (2001).
≫Schadet imidacloprid den bienen≪
(v nem??ini). Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 20. marca 2011
. Pridobljeno 13. marca 2011
.
- ↑
Palmer W.E., Bromley P.T. in Brandenburg R.L.
"Wildlife & pesticides - Peanuts"
.
North Carolina Cooperative Extension Service
. Pridobljeno 2011-03-13.
- ↑
Varagi?, V.M. & Milo?evi?, M.P. (1997).
Farmakologija
, 13. izdaja. Beograd: Elit - Medica, str. 638.
(srbsko)
- ↑
9,0
9,1
9,2
Markota, A. & Sinkovi?, A. (2008). ≫Zastrupitev s pesticidi≪.
Medicinski razgledi
48
(1-2): 78.
- ↑
≫1984: Hundreds die in Bhopal chemical accident≪
.
On This Day: 3 December
. 3. december 1984
. Pridobljeno 13. marca 2011
.
- ↑
≫Industrial Disaster Still Haunts India ? South and Central Asia ? msnbc.com≪
. 2. december 2009
. Pridobljeno 13. marca 2011
.