Pavel Golia
Rojstvo	10. april 1887 ( {{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] Trebnje
Smrt	15. avgust 1959 ( {{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}} ) [1] (72 let) Ljubljana
Druga imena	Pavel Ludovikov
Dr?avljanstvo	SFRJ   Avstro-Ogrska
Poklic	pisatelj , otro?ki pisatelj , pesnik , dramatik
Poznan po	knji?evnik

Pavel Golia ( psevdonim Pavel Ludovikov ), slovenski ?astnik , pesnik , dramatik , gledali??nik * 10. april 1887 , Trebnje , † 15. avgust 1959 , Ljubljana , Slovenija .

Spada med najpomembnej?e pisce mladinskih iger. Po njem so poimenovali Knji?nico Pavla Golie v Trebnjem .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je kot Pavel Metod Golia o?etu Ludoviku in materi Mariji (rojena Rozman). Kon?al je ni?jo gimnazijo v Novem mestu in nato kadetnico v Karlovcu . Kot ?astnik je slu?boval v Trstu in Ljubljani. V Trstu se je spoprijateljil z nadporo?nikom Egonom Gabrijel?i?em , ki mu je leta 1915 posvetil pesem v Ljubljanskem zvonu. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo , kjer je s svojo enoto prestopil na rusko stran. Leta 1917 je vstopil v rusko armado. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je povsem posvetil knji?evnosti in gledali??u. Bil je dramaturg ter intendant gledali?? v Ljubljani, Osijeku in Beogradu . Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledali??a , od leta 1953 pa je bil redni ?lan SAZU . Objavljal je zbirke pesmi, drame ter gledali?ke igre za otroke.

Pesni?ko ustvarjanje [ uredi | uredi kodo ]

Golieva prva pesem ?alostni ve?eri, je bila objavljena v Slovanu , leta 1912, leta 1915 pa je v Ljubljanskem zvonu iz?la pesem O Ester-o Renee. Golia je bil v Moskvi priznan svobodni ?asnikar in literat . Leta 1918 je v Moskvi iz?la njegova Pesem poljan . Po vrnitvi v domovino je ?e vedno nadaljeval s pisanjem. Leta 1921 sta iz?li povojni zbirki Pesmi o zlatolaskah in Ve?erna pesmarica , nekaj let kasneje pa Pesmi (z motivi vojnih do?ivetij). Omenjene pesni?ke zbirke je pesnik napisal pod vplivom moderne in ekspresionizma. Pesnik je napisal ?e eno zbirko pripovednih pesmi, ki je iz?la ?ele po njegovi smrti. Poleg te zbirke je napisal tudi sestavek z naslovom Nekaj pripomb, kjer je pojasnil povode za to nenaslovljeno pesni?ko zbirko: ≫Vse v tej knjigi natisnjene pesmi se naslanjajo na ustrezne Slovenske narodne pesmi z (ina?icami), ki jih je iz tiskanih in pisanih virov zbral in uredil dr. Karel ?trekelj v prvem zvezku svojega ob?irnega in pomembnega dela, izdala in zalo?ila pa Slovenska matica v Ljubljani v letih 1895?1898.To so deloma bolj ali manj svobodne prepesnitve, deloma pesmi, nastale po motivih imenovanih pesmi. Za vzor - seveda nedose?eni - so mi bile Pre?ernove : Smrt kralja Matja?a, Lepa Vida in Ro?lin in Verjanko ...≪ (Gospod Baroda in druge ljudske pesmi, str.5).

Delovanje v gledali??u [ uredi | uredi kodo ]

Pesnik in dramatik se je prvi? seznanil z gledali??em v Moskvi leta 1918, kjer je spoznal litvansko-ruskega poeta Jurija Kazimirovi?a Baltru?ajtisa , ki mu je predstavil rusko gledali?ko tradicijo. Leto kasneje se je Golia vrnil v domovino, kjer je bil najprej dramaturg in direktor Drame , kasneje pa ?e upravnik Slovenskega narodnega gledali??a v Ljubljani. V svojem delovanju je napisal sedem mladinskih iger, ki so bile napisane v ?asu socialne neenakosti in slabih razmer po prvi svetovni vojni . Njegov dramski prvenec je bila ≫bo?i?na igra≪  Petr?kove poslednje sanje , ki je bila zelo uspe?na. Kljub uspehu so Golii o?itali, da ima privilegije, saj si je ob svoji funkciji direktorja lahko priskrbel najbolj?e igralce, re?iserje, sceno in ostale gledali?ke rekvizite. Kljub o?itkom je direktor in poet uspe?no vodil Dramo ?e nadaljnjih dvajset let, njegove igre pa so bile zaslu?ne za polno blagajno.

Opisi mladinskih iger [ uredi | uredi kodo ]

Princeska in pastir?ek [ uredi | uredi kodo ]

Igra iz petih dejanj govori o prepovedani ljubezni med premo?no princesko in revnim pastir?kom. ?eprav sta ?e otroka, sta si medsebojno naklonjena, kljub temu, da gra??ak h?erki strogo prepove, da bi se videvala s pastir?kom Bo?tjan?kom. Ker je princeska trmasta in no?e zapustiti Bo?tjan?ka, se odlo?ita,da bosta skupaj pobegnila v gozd, k botri ?umi. Ko se na koncu vrneta na grad,ju vsi sprejmejo z odprtimi rokami in kon?no sta sre?na, kot jima je obljubila botra ?uma.

Jur?ek [ uredi | uredi kodo ]

Mladinska igra iz ?tirih dejanj pripoveduje o Jur?ku in njegovih star?ih. V igri Golia prika?e rev??ino in brezup, v katerem ?ivijo glavne knji?evne osebe. Jur?ek je edini sin Matev?a in Mete in na koncu igre se izka?e, da je prav on tisti, ki re?i dru?ino iz rev??ine.

Srce igra?k [ uredi | uredi kodo ]

Igra iz ?tirih dejanj, v kateri je zopet razvidna razlika med bogatim in revnim slojem. Revni sloj predstavljata Andrej?ek in njegova mati, bogate knji?evne osebe pa so knez, kne?na Maja, ravnatelj gledali??a ter prvi igralec ?piritus, ki predstavljajo prijazne, dobrosr?ne osebe, pripravljene pomagati revnim. V tej igri se revna knji?evna oseba povzpne v sam vrh bogata?kega sloja, saj knez proglasi Andrej?ka za njegovega naslednika, takoj ko spozna zahrbtnost in hinav??ino bogata?ev, ki ga obdajajo.

Uboga An?ka [ uredi | uredi kodo ]

Igra iz ?tirih dejanj, ki je po vsebini enaka Pepelki , le da v Golievi igri najdemo druga?e poimenovane knji?evne osebe. Pepelko predstavlja An?ka, ki ima hudobno ma?eho ter dve polsestri. Golia je v igro dodal ?e medvede in zajce, ki pomagajo An?ki, da pride na grad. Namesto dobre vile je Golia v igri uporabil knji?evno osebo, poimenovano Dobroljub. Dramatik je poudaril tudi omaro, ki jo je An?ka podedovala od pokojne matere. Omara je edina stvar, ki spominja kraljevi?a na prvo sre?anje z An?ko. Druga?en je tudi konec, saj se An?ka sama vrne na grad h kraljevi?u.

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

Poezija [ uredi | uredi kodo ]

• O Ester - o Renee : izbrane pesmi . Ur. Igor Grdina.. Maribor, 1997. ISBN 961-230-003-8
• Pesmi o zlatolaskah, Slovenska Matica, Ljubljana, 1921.
• Ve?erna pesmarica, Slovenska Matica, Ljubljana, 1921.
• Pesmi, Akademska zalo?ba v Ljubljani, 1936.
• Izbrane pesmi, Dr?avna zalo?ba Slovenije, Ljubljana, 1951.
• Gospod Baroda in druge ljudske pesmi, Mladinska knjiga, 1966.

Dramatika [ uredi | uredi kodo ]

• Dobrud?a, 1915
• Kralj brezpravnih, 1928
• Kulturna prireditev v ?rni mlaki, Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1933
• Bratomor na Metavi , 1935

Mladinska dela [ uredi | uredi kodo ]

Igre [ uredi | uredi kodo ]

• Petr?kove poslednje sanje, 1921
• Triglavska bajka, 1926
• Jur?ek, 1932
• Srce igra?k, 1932
• Uboga An?ka, 1935
• Snegulj?ica, 1938

Igre v knji?nih izdajah [ uredi | uredi kodo ]

• Igre, Mladinska knjiga Ljubljana, 1953
• Pesmi in igre za mladino, Mladinska knjiga, 1985

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Igor Grdina , ≫Ardu?, pejmo ?e v bar!≪ V Pavel Golia, O Ester ? o Renee : Izbrane pesmi . Maribor, 1997 S. [122]-175. ISBN 961-230-003-8
• Marjeta ?ebovec, Slovenski knji?evniki: rojeni do leta 1899 , Ljubljana, 2005.
• Aleksandra Lutar Ivanc, Album slovenskih knji?evnikov , Ljubljana, 2006.
• Zdenka Bukovec, Iz teh korenin smo , Trebnje, 1993.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Knji?nica Pavla Golie Trebnje
• Ivan Grafenauer. ≫Pavel Golia≪ . Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: ZRC SAZU , 2013 – prek Slovenska biografija .
• Pavel Golia ? avtorjeva dela v zbirki Digitalne knji?nice Slovenije.
• Slovenski umetniki na hrva?kih odrih Arhivirano 2016-10-22 na Wayback Machine .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam slovenskih dramatikov
• Seznam slovenskih pesnikov
• Seznam ?lanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

1. ↑ ^{1,0 1,1} Proleksis enciklopedija , Op?a i nacionalna enciklopedija ? 2009.
   d:Track:Q3407324