baron d'Holbach
Rojstvo	Paul Heinrich Dietrich [1] 8. december 1723 ( {{padleft:1723|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [2] [3] […] Edesheim [d] [1]
Smrt	21. januar 1789 ( {{padleft:1789|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) [3] [4] […] (65 let) Pariz [1]
Dr?avljanstvo	Francija [1]   Palatinat [1]
Poklic	filozof , pisatelj , salonska dama , kemik , enciklopedist , pravnik , prevajalec
Obdobje	Filozofija 18. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
?ola/tradicija	francoski razsveteljenski materializem
Glavna zanimanja	kritika religije, antropologija , etika , anti metafizika
Pomembne ideje	sistematizacija ateizma in materializma, zagovor ateisti?ne etike, antikreacionizem
Vplivi Locke , Hobbes , Spinoza , Hume , Newton , Epikur , Demokrit , Ksenofan , Heraklit
Vplival na teoretiki materializma 18. in 19. stoletja: Marx , Engels , Lenin

Paul Henri Thiry, baron d'Holbach , rojstno ime Paul Heinrich Dietrich , francoski razsvetljenski u?enjak , filozof in enciklopedist nem?kega rodu, * 8. december 1723 , Edesheim , Porenje - Pfal?ka , Nem?ija , † 21. januar 1789 , Pariz , Francija .

Velja za enega najvidnej?ih predstavnikov francoskega razsvetljenstva. Kljub drznemu zagovarjanju ateizma in utemeljevanja sveta na materialisti?nih na?elih, je bil Holbach v drugi polovici 18. stoletja pomemben dejavnik francoskega razsvetljenstva. Salon intelektualcev, ki ga je vodil in financiral iz lastnega ?epa, je privabljal ?tevilne filozofe, znanstvenike, knji?evnike, politike, diplomate in druge intelektualce, ki so bili odprti za dru?bene spremembe znanstvene in industrijske revolucije, ki so nazadnje vodile v politi?no revolucijo v Franciji. Svoja materialisti?na izhodi??a, ki jih je bolj kot na fizikalni osnovi Newtonove fizike ^[6] utemeljeval na metafizi?nih izhodi??ih angle?kega empirizma ( Locke , Hume ) in Spinozove deterministi?ne filozofije narave, je strnil v svojem najvplivnej?em delu ≫ Sistem narave ≪ ( Le Systeme de la nature ). Prav tako je znan kot radikalni kritik kr??anstva in religije nasploh.

Dedi??ina in salonska dejavnost v Parizu [ uredi | uredi kodo ]

Paul Heinrich Dietrich se je rodil v premo?ni in vplivni na Pfal?kem v Nem?iji, vendar je otro?tvo pre?ivel v Parizu pri stricu po materini strani, ki je bil prav tako zelo bogat. S stricovo finan?no pomo?jo se je leta 1748 iz?olal na Univerzi v Leidnu , Nizozemska. Po ?tudiju se je poro?il s sestri?no. Po zgodnji smrti tako o?eta kot tudi strica pa mu je pripadala dedi??ina, ki mu je za celo ?ivljenje omogo?ila finan?no neodvisnost ^[7] in vzdr?evanje salonske dejavnosti, v katerih je bil sam radodaren gostitelj kot tudi aktivni udele?enec v razpravah. Po smrti prve ?ene leta 1754 se je po pape?evi odvezi poro?il z njeno sestro ^[8]

Za Enciklopedijo je Holbach prispeval ?tevilne ?lanke s podro?ja politike, religije in bolj znanstvene s podro?ij kemije in mineralogije . Veliko znanstvenega gradiva je prevedel iz nem??ine v franco??ino.

Salon, v katerem je Holbach redno gostil enciklopediste in radikalno ateisti?ne somi?ljenike je deloval od leta 1749 do 1789 ^[9] , vsaj dva dneva tedensko. Poleg glavnega urednika Enciklopedije Denisa Diderota so se vsako tedenskih razprav v salonu redno ali pa zgolj izjemoma v vlogi gostov udele?ile ?tevilni znani razsvetljenski izobra?enci: Condillac , Condorcet , D'Alembert , Marmontel , Turgot , La Condamine , Raynal , Helvetius , Galiani in Jean-Jacques Rousseau ^[10] Od britanskih gostov v salonu omenimo ekonomista Adama Smitha , filozofa Davida Huma in zgodovinarja Edwarda Gibbona . V Holbachov salon so zahajali ?tevilni diplomati in ambasadorji, med njimi tudi Benjamin Franklin .

Holbachov salon je torej dale? presegal ob?ajno literarno dejavnost salonov in z mo?nostjo udele?be v odprtem dialogu privabljal ?tevilne intelektulno in tudi politi?no vplivne osebnosti v Evropi, kljub temu da je bilo za tisti ?as neprikrito kritiziranje Cerkve in deklariranje ateisti?nih prepri?anj nevarno. V Parizu so na primer dosegli obsodbo njegovih del ≫ Sistem narave ≪ in ≫ Zdrav razum ≪ ter jih javno se?gali. Holbach si je s svojo gostoljubnostjo pridobil dovolj za??itnikov, da se mu ni bilo treba bati za ?ivljenje ^[11] .

≫ Sistem narave ≪ in protireligiozna dela [ uredi | uredi kodo ]

Pri ustvarjanju mehanisti?nega ontolo?kega sistema, v katerem je v ospredju deterministi?na urejenost sveta, se Holbach ne opira toliko na takratno razvijajo?o se znanost fizike in kemije. Kljub temu, da je bil seznanjen z aktualnimi znanstvenimi tokovi in je v Enciklopedijo prispeval ?tevilne znanstvene ?lanke, izhaja v utemeljevanju materializma iz kritike novove?ke filozofije in iz kritike religije kot metaontolo?kega ozadja, ki je stoletja oblikovalo filozofsko dejavnost.

V protireligioznih delih delih kot so ≫ Razgaljeno kr??anstvo ≪ ( Christianisme devoile , 1756), ≫ Ku?nost svetega ≪ ( La Contagion sacree , 1768), ≫ Prenosnost teologije ≪ ( Theologie portative , 1768) in ≫ Eseji o predsodkih ≪ ( Essai sur les prejuges , 1770) je podal vplivno kritiko religije in teologije, na katere so reagirali burno ne samo kleriki, pa? pa tudi mnogi ostali izobra?enci, med njimi Voltaire in pruski kralj Friderik II . Da bi se za??itil pred direktnimi napadi, je Holbach ve?ino svojih del objavljal anonimno, med njimi tudi najbolj znano delo ≫ Sistem narave ≪, ki je iz?lo leta 1770.

≫ Sistem narave ≪ narave predstavlja zadnjo, zrelo fazo razvoja francoskega materializma. V delu je zavrnil Descartesov dualizem substanc in materijo napravil za edini dejavnik fizi?nega sveta. Materija je po Holbachu sam po sebi pluralna in dinami?na, vedno vi gibanju. Kljub monisti?nim filozofskim pogledom materije ne pojmuje enotno oziroma monolitno, kakor velja za Descartesovo razse?no stvar . Tudi vse kvalitete, ki jih Locke deli na primarne in sekundarne, Holbach izpeljuje iz mehanskih vzro?no-posledi?nih zakonov gibanja materije. Primarne kvalitete so po Holbachu zna?ilne za materijo v celoti, medtem ko sekundarne kvalitete pripadajo zgolj posameznim telesom, ne pa izklju?no opazovalcu, kakor pri Locku, kar je tudi Holbachova glavna razlaga za pestro pojavnost materije. Zavest oziroma razum je prav tako lastnost visoko organizirane materije. S tem nekoliko ubla?i redukcijo psiholo?kih pojavov na materialno, ne pusti pa ji avtonomnosti delovanja, ki bi izhajalo zgolj iz zavesti same neodvisno od fizi?nih dejavnikov. Isti determinizem, ki velja za fizi?ni svet, velja tudi za ?lovekove mo?gane, kar pa ne pomeni, da so mo?gani zgolj pasivna materija, pa? pa se podrejajo dinamiki zakonitosti, ki veljajo za vsak najmanj?i gradnik materije.

Holbach drzno zanika Boga kakor tudi vsako nadnaravno pojavnost v urejenem materialnem univerzumu. Prav tako zanika obstoj neodvisnost du?e od telesa. Religija je zanj samo zbirka zablod, ki izhaja iz nepoznavanja nujnih povezav in vzrokov ter slepega sklicevanja na nadnaravno. V kasnej?ih delih ≫ Dru?beni sistem ≪ ( Systeme social , 1773) in ≫ Univerzalna morala ≪ ( Morale universelle , 1776) je zato poskusil na temelju ateisti?nih in proti religioznih prepri?anj utemeljiti etiko, ki bi zamenjala kr??ansko moralo, vendar so bila ta dela manj vplivna. Bil je ob?utljiv za zlorabe politi?ne mo?i, vendar je bolj kot k revoluciji pozival k reformam.

Umrl je januarja leta 1789 nekaj mesecev pred Francosko revolucijo.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Holbach, Paul Henri Dietrich Baron D', ≫ Razgoli?eno hri??anstvo ili ispitivanje nacela

i posledica hri??anske religije ≪, Beograd : [s. n.], 1963 ( COBISS ) (srbsko)

• Holbach, Paul Heinrich Dietrich, ≫ Sistem prirode ili zakonima fizi?kog i moralnog sveta ≪, Beograd : [s. n.], 1950 ( COBISS ) (srbsko)
• ≫ Ob?a enciklopedija 3 ≪, Jugosovenski leksikografski zavod, Zagreb 1977 (geslo Holbach , v srbohrva??ini)

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Stanford Encyclopedia of Philosophy (angle?ko)
• d’Holbach Archive na Marxists.org (angle?ko)

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Paul Henri Thiry d'Holbach .