Sveti   Poncijan   mu?enec
Pape? Poncijan
Pri?etek pape?evanja	21. julij 230
Konec pape?evanja	28. september 235
Predhodnik	Urban I.
Naslednik	Anter
Nasprotnik	Hipolit ( 217 - 235 )
Zaporedje	18. pape?
Osebni podatki
Rojen	2. stoletje n. ?t. Rim , ( Italija , Rimsko cesarstvo )
Umrl	november 235 Sardinija ( Italija , Rimsko cesarstvo ,)
Etni?nost-nacionalnost	Rimljan
Svetni?tvo
God	13. avgust [1]
?astijo ga	Anglikanska cerkev Pravoslavna cerkev Luteranci Rimskokatoli?ka cerkev

Sveti Poncijan , pape? in mu?enec , Rimskokatoli?ke cerkve , * 2. stoletje n. ?t., Rim , ( Italija , Rimsko cesarstvo ); † november 235 Sardinija ( Italija , Rimsko cesarstvo ) . V Rimskokatoli?ki cerkvi god 13. avgusta .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Urbanov naslednik Poncijan ^[2] je v relativnem miru vodil Cerkev pet let. Ko je marca 235 z voja?kim udarom pri?el na oblast Maksimin Tra?an , se je spet za?elo preganjanje kristjanov. Cesar je preganjal ?e posebej cerkvene predstojnike in dal pomoriti kr??anske dvorjane. Preganjanje je ob podpihovanju poganskih mno?ic divjalo zlasti v Mali Aziji. Poncijan je bil skupaj s protipape?em Hipolitom pregnan na prisilno delo v sardinske rudnike svinca . ^[3] ?as njegovega vladanja lahko to?no dolo?imo. Zanj imamo dva trdna vira: ?Cerkveno zgodovino” zgodnjega kr??anstva zgodovinarja Evzebija ter epitaf (napis) na Coemeterium Callisti (Kalistovem pokopali??u), kjer je omenjeno njegovo ime. Ob raziskovanju katakomb 1909 so na?li grob z njegovim napisom v gr??ini : "Pontianos, episk (Pontianos, episkopos, tj: Poncijan, ?kof )".

Smrt in ?e??enje [ uredi | uredi kodo ]

Na Sardiniji je Poncijan na otoku Tavolara umrl zaradi ne?love?kih razmer. 28. septembra 235 se je v izgnanstvu odpovedal slu?bi rimskega ?kofa. Poncijanovo truplo so prenesli v Rim in ga v ?asu Fabijana (236-250) pokopali v Kalistovih katakombah . ^[4]

Ocena [ uredi | uredi kodo ]

28. september 235 je prvi zgodovinsko popolnoma zanesljiv datum v zgodovini pape?ev. Poncijan je tudi prvi pape?, ki se je odpovedal svoji slu?bi. Skupaj z njim je bil pregnan tudi protipape? Hipolit, ki se je v hudem skupnem trpljenju vrnil v ob?estvo vesoljne Cerkve .

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• M. Benedik: Pape?i od Petra do Janeza Pavla II. , Mohorjeva dru?ba Celje 1989.
• Leto svetnikov I-IV (M. Miklav?i? in J. Dolenc), Zadruga katoli?kih duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
• F. X. Seppelt ?K. Loffler: Papstgeschichte von den Anfangen bis zur Gegenwart . Josef Kosel&Friedrich Pustet, Munchen 1933.
• J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte , 8. izdaja, G.m.b.H., Trier 1922.
• A. Franzen: Pregled povijesti Crkve , Kr??anska sada?njost ? Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bucherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
• B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV , A magyar kultura kiadasa, Budapest 1931?1933.
• A. Schutz: Szentek elete az ev minden napjara I-IV , Szent Istvan-Tarsulat, Budapest 1932?1933.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Liber Pontificalis (v angle??ini ).

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam pape?ev
• seznam svetnikov
• seznam rimskih cesarjev