Sveti   Elevterij
Pape? Elevterij
Pri?etek pape?evanja	174
Konec pape?evanja	189
Predhodnik	Soter
Naslednik	Viktor I.
Zaporedje	13. pape?
Osebni podatki
Rojen	2. stoletje n. ?t. Nikopolis , ( Epir , Gr?ija , Rimsko cesarstvo )
Umrl	okoli 189 Rim ( Italija , Rimsko cesarstvo ,)
Etni?nost-nacionalnost	Grk
Star?i	o?e Habundij [1]
Svetni?tvo
God	26. maj
?astijo ga	anglikanska skupnost Pravoslavne Cerkve luteranci katoli?ka Cerkev
Razglasil ga je	predtridentinsko obdobje
?a??enje prenehalo	od 1969 se ne ?asti ve? kot mu?enec v Rimskokatoli?ki cerkvi

Sveti Elevterij , pape? (in mu?enec glej: Ocena ) Rimskokatoli?ke cerkve , * 2. stoletje n. ?t., Nikopolis , ( Epir , Gr?ija , Rimsko cesarstvo ); † okoli 189 , Rim . V Rimskokatoli?ki cerkvi god 26. maj .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Liber pontificalis pi?e o njem, da je bil Grk , doma iz Nikopolisa v Epiru. ?Eleutherius” (Ελευθ?ριο?) v gr??ini pomeni ?Svobodoljuben”. V Rim je pri?el skupaj z Anicetom ; kot njegov diakon je sodeloval pri pape?evem sre?anju s ?kofom Polikarpom . Za Soterom je postal rimski ?kof . Kot pape? se je moral spopadati z montanizmom, ki se je vse bolj ?iril in se sku?al uveljaviti tudi na zahodu. ^[2] Uporabil je na?in dialoga, ki pa ni rodil za?elenih sadov. Vladal je od (okrog) 174 do (okrog) 189.

Pokristjanjenje Anglije [ uredi | uredi kodo ]

Liber pontificalis pi?e: “Na pro?njo britanskega kralja Lucija je pape? Elevterij poslal blagovestnike, ki so tam uspe?no delovali. ^[3] To poro?ilo je malo verjetno iz ve? razlogov:

• V 2. stoletju je bila rimska oblast v Britaniji tako ukoreninjena, da tam ni mogel obstajati kralj, ki bi prosil pomo? od Elevterija. Isto tradicijo navaja tudi sv. Beda ?astitljivi, prvi angle?ki cerkveni pisatelj (673-735); najbr? povzema zgodbo ravno iz zbirke Liber pontificalis .
• Harnack meni, da bi morali namesto Brittanio brati Britio . Tako se namre? imenuje trdnjava pri Edesi , a kralj naj bi bil Lucij Elij Septim Megas Abgar IX., ki je bil zares kr??anski kralj tedanje Sirije .
• Po neki drugi teoriji pa naj bi omenjeni britanski Lucij ne bil kralj, ampak Lucij Artorij Kast(us), ki je ravno v tem ?asu poveljeval rimski vojski v Britaniji. Pred tem je slu?boval v Palestini in Kampanji, kjer je mogel spoznati in sprejeti kr??anstvo. Lucij se je imenoval dux (voditelj).

Smrt in ?e??enje [ uredi | uredi kodo ]

Po novej?ih odkritjih je pape? Elevterij umrl 24. maja in je bil pokopan na Vatikanskem gri?u v Rimu blizu groba svetega Petra . Po starej?em izro?ilu so njegovo truplo prenesli v cerkev San Giovanni della Pigna, blizu Panteona v Rimu. Leta 1591 so njegove ostanke spet prenesli, in sicer v cerkev Santa Susanna na zahtevo Kamile Peretijeve (Camilla Peretti), sestre Siksta V. . Njegov god se obhaja kot neobvezni spomin 26. maja.

Ocena [ uredi | uredi kodo ]

V njegovem ?asu je ?e divjalo preganjanje kristjanov pod cesarjem Markom Avrelijem (121-180) ^[4] , ki pa je prenehalo za ?asa njegovega naslednika Komodija (180-192). Zato ni verjetno, da je umrl mu?eni?ke smrti.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultura kiadasa, Budapest 1931?1933.
• M. Benedik: Pape?i od Petra do Janeza Pavla II. , Mohorjeva dru?ba Celje 1989.
• F. Chobot: A papak tortenete . Patria, Rakospalota 1909.
• S. ?uk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognji??e Koper 1999.
• A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche , Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Koln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
• A. Franzen: Pregled povijesti Crkve , Kr??anska sada?njost ? Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte , Herder-Bucherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
• Gy. Goyau: A papasag egyetemes tortenete . (Francziabol forditotta Kubinyi Viktor), Kubinyi Viktor Budapest 1900.
• Leto svetnikov I-IV (M. Miklav?i? in J. Dolenc), Zadruga katoli?kih duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
• Lexikon fur Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
• J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte , 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
• F. Rihar: Marija v zarji slave (?marnice) , Dru?ba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
• A. Schutz: Szentek elete az ev minden napjara I-IV, Szent Istvan-Tarsulat, Budapest 1932?1933.
• F. X. Seppelt ?K. Loffler: Papstgeschichte von den Anfangen bis zur Gegenwart . Josef Kosel&Friedrich Pustet, Munchen 1933.
• M. Vogel: Szentek elete I (Prevedel v mad?ar??ino in priredil A. Karl). Szent Istvan tarsulat, Budapest (pred) 1900.
• M. Vogel: Szentek elete II , (Prevedel v mad?ar??ino A. Karl). Wajdits Nandor, Budapest (pred) 1900.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Pope Eleuterus v New World Encyclopedia ( angle??ina )
• Liber Pontificalis (v angle??ini ).
• [ http://saints.sqpn.com/pope-saint-eleuterus/ Pope Saint Eleuterus-SQPN ( angle??ina )]
• Latin Saints of the orthodox Patriachate of Rome ? Soter in drugi ( angle??ina )
• Pope Soter - Sparcq ( angle??ina ) ^{[ mrtva povezava ]}
• Soter Bishof of Rome (Aka, angle??ina )
• Saint Soter (Britannica Kids-Apps angle??ina )
• Saint Pope Soter (G-Catholic-com angle??ina )
• Catholic Encyclopedia (1913) (Caius and Soter, Saints and Popes angle??ina )
• Soter (Webster’s Online Dictionary angle??ina )
• Pope Saint Soter (Saints sqpn.com angle??ina )
• Liber Pontificalis (v angle??ini ).

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam pape?ev
• seznam svetnikov