한국   대만   중국   일본 
Paleolitik - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Paleolitik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Triperiodni sistem
Holo-
cen 		Zgodovinske dobe
Latenska doba   Proto-
zgodovina
Hal?tatska doba
?elezna doba
  Starej?a  
Srednja
Mlaj?a
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Starej?i Pra-
zgodovina
Srednji
Mlaj?i
Mezolitik
Epipaleo- litik 		Starej?i
Srednji
Mlaj?i
Pleis-
tocen 		Paleolitik Starej?i
Srednji
Mlaj?i
Kamena doba

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje ?love?ke zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij ( Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva pribli?no 95% [1] ?love?ke tehnolo?ke prazgodovine . Razprostira se od najzgodnej?e znane uporabe kamnitih orodij, verjetno s hominini kot avstralopitek , pred 2,6 milijona let, do konca pleistocena okoli 10.000 let pred sedanjostjo. [2]

Ljudje so ?iveli v jamah , ukvarjali so se z lovom in nabiralni?tvom . Nastajala je delitev med spoloma - mo?ki so se ukvarjali z lovom, ?enske pa z nabiralni?tvom, ognjem in otroki . Pomembnej?o vlogo v dru?bi so imele ?enske - matriarhat . Uporabljali so preprosto kamnito orodje ( pestnjak ), razvila so se kamnita rezila in ko??eno orodje. Zaradi varnosti in ve?jega uspeha pri lovu so se lovci zdru?evali v horde , trope in ?rede .

Izraz paleolitik je skoval arheolog John Lubbock leta 1865. [3] Izhaja iz gr??ine: παλαι??, palaios , "star" in λ?θο?, lithos', "kamen", kar pomeni "stara doba kamna" ali "Stara kamena doba".

Evolucija ?loveka [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Evolucija ?loveka .
Ta ?love?ka lobanja od Homo heidelbergensisa , Spodnji paleolitski predhodnik Homo neanderthalensisa in morda Homo sapiensa" nekje med 500.000 in 400.000 pred sedanjostjo.

?love?ka evolucija je del biolo?ke evolucije o nastanku ?loveka kot posebne vrste.

Paleogeografija in klima [ uredi | uredi kodo ]

Paleolitsko podnebje je bilo sestavljeno iz niza poledenitev in vmesnih obdobij.

Paleolitsko obdobje sovpada skoraj to?no s pleistocensko epoho v geolo?kih dobah , ki je trajala od pred 2,6 milijona let do pred pribli?no 12.000 let pred sedanjim ?asom. To obdobje je do?ivelo pomembne geografske in podnebne spremembe, ki so vplivale na razvoj ?love?ke dru?be.

V preteklem pliocenu , so se celine nadaljevale premikati, od 250 km od njihovih sedanjih lokacij do samo 70 km od njihovih trenutnih lokacij. Ju?na Amerika se je povezala s Severno Ameriko pri Panamski o?ini , kar je prineslo zna?ilno favno vre?arjev skoraj do konca Ju?ne Amerike. Nastanek o?ine je imel velike posledice na globalne temperature, ker so bili topli ekvatorialni oceanski tokovi odrezani in so hladne arkti?ne in antarkti?ne vode zni?ale temperature v zdaj izoliranem Atlantskem oceanu. Srednja Amerika se je v celoti oblikovala v pliocenu, kar je omogo?ilo favni iz Severne in Ju?ne Amerike, da kolonizira nova podro?ja. Tr?enje Afrike z Azijo je ustvarilo Sredozemsko morje in odrezalo ostanke oceana Tetida . V pleistocenu so bili moderni kontinenti v bistvu na svojih sedanjih polo?ajih; tektonske plo??e, na kateri sedijo so se verjetno gibale najve? 100 km druga od druge od za?etka obdobja. [4]

Podnebje je v ?asu pliocena postalo hladnej?e, bolj suho in sezonsko, podobno dana?njemu. Na Antarktiki je zrasel ledeni pokrov. Tvorba arkti?nega ledu pred pribli?no tremi milijoni let je bil signal za nenadno spremembo v razmerju kisikovih izotopov in ledenih plo?? v severnem Atlantiku in Severnem Pacifiku. [5] Poledenitev v srednjih zemljepisnih ?irinah se je verjetno za?ela pred koncem epohe. Globalno hlajenje, ki se je pojavilo v pliocenu je lahko spodbudilo izginjanje gozdov in ?irjenje travnikov in savan.

Za pleistocensko podnebje so bili zna?ilni ponavljajo?i poledenitveni cikli, med katerimi so kontinentalni ledeniki na nekaterih mestih dosegli 40. vzporednik. Identificirali so ?tiri velike ledeni?ke dogodke, kot tudi mnoge manj?e. Glavni dogodek je bila splo?na poledenitev. V ?asu poledenitve so ledeniki napredovali in se umikali. Vsaka poledenitev je vsebovala ogromne koli?ine vode v kontinentalnih ledenih plo??ah debelih 1500-3000 m, kar je za?asno zni?alo morsko gladino za 100 m ali ve? po celotni povr?ini Zemlje. V vmesnih obdobjih, kot je sedaj, so bile obale poplavljene.

Mnogi veliki sesalci kot volnati mamut, volnati nosorog in jamski levi so zavzeli Sibirijo v pleistocenue.
Paleo-indijanci lovijo gliptodona. Gliptodoni so zaradi lova izumrli v dveh tiso?letjih po prihodu ?loveka v Ju?no Ameriko.

U?inki poledenitve so bili globalni. Antarktika je bila v led vezana v celotnem pleistocenu in prej?njem pliocenu. Andi so bile zajeti na jugu s patagonskim ledenim pokrovom. Ledeniki so bili v Novi Zelandiji in Tasmaniji . Zdaj razpadajo?i ledeniki Mount Kenya , Kilimand?aro in Rwenzori v vzhodni in osrednji Afriki so bili ve?ji. Obstajali so ledeniki v gorah Etiopije in na zahodu v Atlasu . Na severni polobli so bili mnogi ledeniki zdru?ena v enega. Kordilljerski ledeni pokrov je zajel severnoameri?ki severozahod, Laurentidski vzhod. Fenno-skandinavski ledeni pokrov je pokrival severno Evropo, vklju?no z Veliko Britanijo; Alpski ledeni pokrov je zajel Alpe . Razpr?ene kupole so se raztezale ?ez Sibirijo in Arktiko . Severna morja so bila zamrznjena. V poznem paleolitiku (zadnji pleistocen) c. 18.000 pred sedanjostjo, je bila Beringija , kopenski most med Azijo in Severno Ameriko blokiran z ledom, ki bi lahko prepre?il zgodnjim Paleo-Indijancem kot kulturi Clovis neposreden prehod Beringovega kopenskega mostu dose?i Ameriko.

Paleolitik se je po prepri?anju ve?ine kon?al ob koncu ledene dobe (konec pleistocenske epohe), ko je Zemljino podnebje postalo toplej?e. To bi lahko povzro?ilo ali prispevalo k izumrtju pleistocenske megafavne, ?eprav so mo?no tudi drugi dejavniki, kot so bolezni in izlov s strani ljudi. [6] [7] Nove raziskave ka?ejo, da je lahko izumrtje volnatega mamuta povzro?ila kombinacija u?inka podnebnih sprememb in ?love?kega lova. Znanstveniki pravijo, da so podnebne spremembe ob koncu pleistocena povzro?ile manj?anje habitata mamutom majhne populacije pa so nato izlovili paleolitski ljudje. Globalno segrevanje, ki je nastalo ob koncu pleistocena in v za?etku holocena je za ljudi pomenilo, da so la?je dosegli mamutove habitate, ki so bili prej zamrznjeni in nedostopni. Majhne populacije volnatega mamuta so pre?ivele na osamljenih arkti?nih otokih Saint Paul in Wrangel, do okoli leta 3700 in 1700 pred na?im ?tetjem. Populacija na otoku Wrangel je izumrla pribli?no v istem ?asu kot so otok stalno naselili prazgodovinski ljudje. [8] Ni dokazov o prazgodovinski ?love?ki prisotnosti na otoku Saint Paul (?eprav so bile ugotovljene zgodnje ?love?ke naselbine, ki segajo okoli 6500 pred na?im ?tetjem na bli?njih Aleutih ). [9]

Trenutno dogovorjena klasifikacija paleolitskih geoklimatskih epizod [10]
Leta
(pred) 		Severna Amerika Atlantska Evropa Maghreb Mediteranska Evropa Centralna Evropa
Flandrian interglacial |Flandriense | Mellahiense | Versiliense |Postglaciar
Wisconsin | Devensiense |Regresion | Regresion|Wurm
Sangamoniense |Ipswichiense | Ouljiense | Tirreniense II y III |Riss-Wurm
Illinois | Wolstoniense |Regresion |Regresion |Riss
Yarmouthiense |Hoxniense | Anfatiense | Tirreniense I |Mindel-Riss
Kansas | Angliense |Regresion |Regresion |Mindel
Aftoniense |Cromeriense | Maarifiense | Siciliense |Gunz-Mindel
Nebraska | Beestoniense |Regresion |Regresion |Gunz
interglaciar |Ludhamiense | Messaudiense | Calabriense |Donau-Gunz

?love?ki na?in ?ivljenja [ uredi | uredi kodo ]

Umetnik je upodobil za?asno leseno hi?o, ki temelji na dokazih, na voljo iz Terra Amata (arheolo?ko najdi??e) v Nici, Francija in datira v Spodnji paleolitik ('c. 400.000 pred sedanjostjo)

Zaradi pomanjkanja pisnih virov, skoraj vse na?e znanje o paleolitski ?love?ki kulturi in na?inu ?ivljenja prihaja iz arheologije in etnografskih primerjav s sodobnimi kulturami lovcev-nabiralcev, kot je ljudstvo !Kung , ki ?ivijo podobno kot njihovi paleolitski predniki. [11] Gospodarstvo tipi?ne paleolitske dru?be je bilo lovvstvi-nabiralni?tvo. ?lovek je lovil divje ?ivali za meso in nabiral hrano, kurjavo in materiale za svoje orodje, obleko ali zaveti??a. Gostota prebivalstva je bila zelo majhna. Kot sodobni lovci in nabiralci, so paleolitski ljudje u?ivali obilje prostega ?asa. Na koncu paleolitika, natan?neje v srednjem in starej?em paleolitiku, so ljudje za?eli proizvajati umetnine, kot so jamske poslikave, kamnite premete in nakit in za?el izvajati verske obrede kot je pokop in rituali. [12]

Raz?irjanje [ uredi | uredi kodo ]

Na za?etku paleolitika ?love?njake najdemo predvsem v vzhodni Afriki, vzhodno od Velikega afri?kega jarka. Najbolj znani fosili hominidov izpred ve? kot milijon let so prisotni zlasti v Keniji, Tanzaniji in Etiopiji.

1,5-2 milijonov let pred sedanjostjo so skupine hominidov za?ela zapu??ati Afriko in naselile ju?no Evropo in Azijo. Ju?ni Kavkaz so zasedli 1,7 milijona let pred sedanjostjo, severna Kitajska je bila dose?ena 1,66 milijona let pred sedanjostjo. Do konca mlaj?ega paleolitika so ?e ?iveli na obmo?ju dana?nje Kitajske, zahodne Indonezije in v Evropi, okoli Sredozemlja in na severu do Anglije, ju?ne Nem?ije in Bolgarije. Njihova nadaljnja ?iritev proti severu je bila lahko omejena s pomanjkanjem upravljanja z ognjem. ?tudije jamskih naselij v Evropi ka?ejo, da niso redno uporabljali ognja do pred 300.000-400.000 pred sedanjostjo. [13] Vzhodnoazijski fosili iz tega obdobja tipi?no postavljeni v rod Homo erectus . Zelo malo fosilnih dokazov je na voljo iz znanih mlaj?e paleolitiskih mest v Evropi, vendar verjamejo, da so bili ?love?njaki, ki so naseljevali ta prostor, prav tako Homo erectus. Ni dokazov o hominidih iz tega obdobja v Ameriki, Avstraliji ali kjerkoli v Oceaniji. Usode teh zgodnjih naseljencev in njihovi odnosi do sodobnega ?loveka, so ?e vedno predmet razprave. Po sedanjih arheolo?kih in genetskih modelih, sta bila vsaj dva opazna migracijska dogodka poselitve Evrazije 2-1.500.000 let pred sedanjostjo. Okoli 500.000 je skupina zgodnjih ljudi, pogosto imenovani Homo heidelbergensis , pri?la v Evropo iz Afrike in se s?asoma razvila v Neandertalce . Oba, Homo erectus in Neandertalci, so izumrli do konca paleolitika, in bila nadome??ena z novim valom ljudi, anatomsko moderni Homo sapiens , ki so se pojavili v vzhodni Afriki okoli 200.000 pred sedanjostjo, zapustili Afriko okoli 50.000 pred sedanjostjo in se raz?irili po vsem planetu. Verjetno je, da je ve? skupin sobivalo nekaj ?asa v posameznih krajih. Neandertalci je bilo ?e vedno mogo?e najti v nekaterih delih Evrazije 30.000 let pred sedanjostjo, ki so se ukvarjali z omejeno stopnjo kri?anja s Homo sapiensom . Fosili hominidov, ki ne pripada bodisi Homo neanderthalensis ali Homo sapiens geni, ki se nahajajo v Altaju in Indoneziji , so bili radiokarbonsko datirani 30.000-40.000 oziroma 17.000 pred sedanjostjo.

Tehnolo?ka revolucija v Srednjem in Starej?em paleolitiku je dovoljevala ljudem dostopati do mest, ki prej niso bila na voljo. V srednjem paleolitiku so bili Neandertalci prisotni na Poljskem. 40.000-50.000 pred sedanjostjo je prvi ?lovek stopil v Avstralijo. 45.000 pred sedanjostjo so ljudje ?iveli na 61 ° severne zemljepisne ?irine v Evropi. 30.000 pred sedanjostjo je bila dose?ena Japonska in 27.000 pred sedanjostjo so bili ljudje prisotni v Sibiriji nad polarnim krogom. [14] Ob koncu Starej?ega paleolitika je skupina ljudi pre?kala Beringov kopenski most in se hitro raz?irila po vsej Severni in Ju?ni Ameriki. Severna Evrazija se je izpraznila v ?asu poledenitvenega maksimuma (27.000 do 16.000 pred sedanjostjo), vendar je bila poseljena, ko je podnebje postalo toplej?e in so se ledeniki umaknili.

Za ?as trajanja paleolitika je bila populacija ljudi nizka, ?e posebej zunaj ekvatorialnih regij. Celotna populacija v Evropi med 16.000-11.000 pred sedanjostjo je verjetno v povpre?ju zna?ala okoli 30.000 posameznikov, v letih med 40.000-16.000 je bila ?e ni?ja okoli 4.000-6.000 posameznikov. [15]

Tehnologija [ uredi | uredi kodo ]

Dva pestnjaka iz starej?ega paleolitika
Kamnita krogla iz paleolitske bole

Orodja [ uredi | uredi kodo ]

Paleolitski ljudje so orodje izdelovali iz kamna, kosti in lesa. Zgodnji paleolitski hominidi, Avstralopiteki , so bili prvi uporabniki kamnitih orodij. Izkopavanja na lokaciji Gona v Etiopiji, so dala na tiso?e predmetov. Z radioizotopnim datiranjem in magnetostratigrafijo so lahko predmete trdno datirali pred 2,6 milijona let. Dokazi ka?ejo, da so ti zgodnji ?love?njaki namenoma izbrali surovine s kvaliteto dobrega lu??enja in izbrali ustrezno velike kamne za potrebe proizvodnje ostrorobih orodij za rezanje. Prva paleolitska industrija kamnitega orodja, kultura Oldowan , se je za?ela pred pribli?no 2,6 milijona let. [16] To so orodja kot so sekire , dleta in primer ?ila . Ta je bila pred pribli?no 250.000 leti popolnoma nadome??ena z bolj zapleteno Acheuleansko industrijo, ki so si jo prvi zamislili Homo ergaster pred okoli 1,8 ali 1,65 milijona let. Acheuleanska industrija je popolnoma izginila iz arheolo?kega zapisa okoli 100.000 pred sedanjostjo, nadomestila pa so jo bolj kompleksna Srednji paleolitska / Srednje kamenodobna orodja, kot so orodja kulture Mousterien in Aterianska industrija. [17]

Ljudje Mlaj?ega paleolitika so uporabljali razli?na kamnita orodja, vklju?no pestnjake in sekire. ?eprav se zdi, da so pestnjake pogosto uporabljali, obstaja nesoglasje o njihovi namembnosti. Razlage v razponu od rezanje in sekljanje, orodje za kopanje, lu??enje, za uporabo v pasteh ali zgolj obredni pomen, morda v namene dvorjenja. William H. Calvin je predlagal, da bi pestnjaki lahko slu?il kot "Frisbee ubijalci", ki se vr?e v ?ival in jo omami ali celo ubije. Sekire in strgala so verjetno uporabljali za odiranje in razkosavanje ?ivali, konice so name??ene na palice, pogosto uporabljali za odkopavanje korenin. Domnevajo, da so zgodnji ljudje uporabljali lesena kopja ?e pred petimi milijoni let za lov na male ?ivali. Zgodnji paleolitski ljudje so gradili zaveti??a podobna lesenim ko?am iz Terra Amata v Franciji.

Uporaba ognja [ uredi | uredi kodo ]

Ogenj je hominid Homo erectus / Homo ergaster uporabljal ?e pred zgodaj v 300.000 ali 1,5 milijona let, morda celo prej pred Mlaj?im paleolitikom (Oldowan) hominid Homo habilis in / ali z robustnimi australopiteki kot Paranthropus . Vendar pa je uporaba ognja postala edina skupna to?ka v dru?bah vse do Srednjega paleolitika. Uporaba ognja je zmanj?ala umrljivost in jih za??itila pred plenilci. [18] Zgodnji ?love?njaki so lahko za?eli svojo hrano kuhati ?e v Mlaj?em paleolitiku (c. 1,9 milijona let pred sedanjostjo) ali najpozneje v za?etku Srednjega paleolitika (c. pred 250.000 leti) [19] . Nekateri znanstveniki trdijo, da so hominidi za?eli kuhati hrano za odtajevanje zamrznjenega mesa, kar bi pomagalo zagotoviti njihovo pre?ivetje v hladnih obmo?jih.

Splavi [ uredi | uredi kodo ]

Hominid Homo erectus je v Mlaj?em paleolitiku morda izumil splav (c. 800.000 ali 840.000 pred sedanjostjo), da je potoval preko velikih vodnih teles, kar je lahko omogo?ilo skupini da bi dosegla otok Flores in se razvila v majhno skupino Homo floresiensis . Vendar pa je ta hipoteza v antropolo?ki skupnosti sporna. [20] [21] Mo?na uporaba splavov v ?asu Mlaj?ega paleolitika lahko nakazuje, da so bili hominidi kot Homo erectus bolj napredni kot so verjeli, in so lahko celo govorili zgodnjo obliko modernega jezika. Dodatni dokazi iz Neandertala in okolice sredozemskega morja, kot je Coa de sa Multa (c. 300.000 pred sedanjostjo), so prav tako navedli, da so Srednja in kamenodobni ljudje uporabljali splave za potovanje preko velikih vodnih teles (tj. Sredozemsko morje) za namene kolonizacije drugih delov ozemlja. [22]

Napredna orodja [ uredi | uredi kodo ]

Okoli 200.000 pred sedanjostjo je proizvodnja srednje paleolitskega kamnitega orodja ustvarila tehniko izdelave, znano kot tehnika priprave sredice , ki je bila bolj dodelana kot prej?nja Acheulean tehnika. Ta tehnika je pove?ala u?inkovitost, saj je omogo?ala bolj nadzorovano oblikovanje in konsistentne luske. Ljudje Srednjega paleolitika so ustvarili kamnite konice za kopja, ki so bila najzgodnej?a kompozitna orodja. Poleg izbolj?anja metode izdelave, so izbolj?ali tudi orodja sama, kar je omogo?ilo dostop do ve? vrst in koli?ine virov hrane. Na primer ?ilo ali druga majhna kamnita orodja so izumili okoli 70.000 ali 65.000 pred sedanjostjo in so bila bistvena za izum loka in metalca kopja v naslednjem paleolitskem obdobju. Izumili so harpune in jih prvi? uporabljali v poznem srednjem paleolitiku (nazaj okoli 90,000 let). Izum teh naprav je v ?lovekovo prehrano prinesel ribe. [23] [24] Zahvaljujo? tehnologiji in napredni dru?beni strukturi so paleolitske skupine, kot so bili Neandertalci, ki so imeli srednje paleolitski nivo tehnologije, se zdi, da so lovili veliko divjad, prav tako pa so Homo sapiens Starej?ega paleolitika in Neandertalci zlasti lahko lovili tudi s strelnim oro?jem.

Druga odkritja [ uredi | uredi kodo ]

V Starej?em paleolitiku so nastali dodatni izumi, kot je mre?a (cca. 22.000 ali 29.000 pred sedanjostjo) bola [25] , metalec kopja (c.30.000 pred sedanjostjo), lok in pu??ico (c. 25.000 ali 30.000 pred sedanjostjo) in najstarej?i primeri kerami?ne umetnosti, Venera iz Dolni V?stonice (c. 29,000-25,000 pr. n. ?t.). Nekje med 30.000 in 14.000 pred sedanjostjo so bili udoma?eni prvi psi, verjetno za pomo? pri lovu. [26] Vendar pa so lahko najzgodnej?i primeri uspe?ne udoma?itve psov precej starej?e. Dokazi iz pasje DNK, ki jih je zbral Robert K. Wayne ka?ejo, da so bili lahko psi prvi? udoma?eni v Srednjem paleolitiku okoli 100.000 pred sedanjostjo ali morda celo prej. [27] Arheolo?ki dokazi iz regije Dordogne v Franciji ka?ejo, da so ?lani starej?e paleolitske kulture, znani kot Aurignacienci, uporabljali koledarje (c. 30.000 pred sedanjostjo). To je bil lunin koledar, ki je bil uporabljen za dokumentiranje lunine mene. Originalni son?ni koledar ni bil znan do neolitika . [28] Kamenodobne kulture so bile verjetno sposobne slediti migracijam divjadi, kot so divji konji in srnjad. Ta sposobnost je ljudem omogo?ila, da so postali u?inkoviti lovci in izkori??ali najrazli?nej?o divjad. Nedavne raziskave ka?ejo, da so Neandertalci usklajevali lov in migracije divjadi davno pred za?etkom paleolitika.

Umetnost in glasba [ uredi | uredi kodo ]

Willendorfska Venera je ena od bolj znanih Venerinih figurin.

Zgodnji primeri umetni?kega izra?anja, kot je Venera Tan-Tan in predmeti iz slonove kosti iz Bilzingslebena v Turingiji, so lahko izdelovali ljudje iz Acheuleana (francosko: Acheuleen je kultura starega paleolitika, imenovana po nahajali??u pri francuskem mestu Saint-Acheula blizu Amiensa) za uporabnike, kot so Homo erectus pred za?etkom Srednjega paleolitika. Vendar najzgodnje?i nesporni dokazi o umetnosti paleolitskega obdobja prihajajo iz Srednjega paleolitskih / Srednje kamenodobnih lokacij, kot so jame Blombos-Ju?na Afrika v obliki zapestnice [29] , kroglice [30] , skala umetnosti [31] in uporabe oker kot telesne barvo in morda v ritualih. Nesporni dokazi o umetnosti pa so pogostej?i v naslednjem Mlaj?em paleolitiku. [32]

Kamenodobni ?lovek proizvaja umetnine, kot so jamske poslikave, Venerine figurice, ?ivali, rezbarije in skalne poslikave. [33] Paleolitsko umetnost lahko razdelimo v dve ve?ji skupini: figurativno jamsko slikarstvo, ki jasno prikazuje ?ivali (ali redkeje ljudi) in nefigurativno, ki je sestavljena iz oblik in simbolov. Jamske poslikave sodobni arheologi razlagajo na ve? na?inov. Najzgodnej?a razlaga prazgodovinarja Abbe Breuila pravi, da je to oblika magije, ki zagotavlja uspe?en lov. [34] Vendar pa ta hipoteza ne pojasni obstoja ?ivali, kot so sabljezobe ma?ke in levi, ki jih niso lovili za hrano in obstoj pol ?loveka-pol ?ival v jamskih poslikavah. Antropolog David Lewis-Williams je predlagal, da so bile paleolitike jamske poslikave znak ?amanisti?nih praks. Simboli so bolj pogosti v paleolitskih jamskih poslikavah, kot so upodobitve ?ivali ali ?loveka, edinstveni simbolni vzorci bi lahko bili blagovna znamka, ki predstavlja razli?ne paleolitske etni?ne skupine. [35] Venerine figurice so izzvale podobne polemike. Arheologi in antropologi so opisovali figurice kot reprezentacijo boginje, pornografske podobe, apotropai?ne amulete in celo kot avtoportrete ?ensk samih.

Venerine figurice so v?asih razlagali kot da predstavljajo boginje matere; ?tevil?nost teh ?ensk je navedla na misel, da je paleolitska (in kasneje neolitska) dru?ba verovala v ?ensko kot center in da so v dru?bi prevladovale ?enske.

Za?etki glasbe v paleolitika niso znani, saj za najzgodnej?e oblike glasbe verjetno niso uporabljali glasbila, temve? ?love?ki glas in/ali fizi?ne predmete, ki ne pu??ajo sledi v arheolo?kem zapisu. Antropolo?ki in arheolo?ki zapisi ka?ejo, da se je glasba prvi? pojavila v srednjem ali mlaj?em paleolitiku. Glasba se je morda razvila iz ritmi?nih zvokov proizvedenih pri dnevnih dejavnostih [36] , Charles Darwin je predlagal, da se je glasba lahko za?ela kot strategijo hominida pri parjenju, podobno kot je to v ?ivalskem svetu [37] . Ta hipoteza je na splo?no manj sprejemljiva kot prej?nja, vendar kljub temu zagotavlja mo?no alternativo. ?e ena razlaga je, da je ?lovek za?el z glasbo preprosto zaradi u?itka.

Paleolitski ljudje so uporabljali flavtam podobne cevi iz kosti. Glasba je lahko igrala veliko vlogo v verskem ?ivljenju. Zlasti se zdi, da so bobne iz ?ivalske ko?e lahko uporabljali pri verskih obredih paleolitski ?amani, kot ka?ejo ostanki bobnom podobnih instrumentov iz nekaterih paleolitskih grobov ?amanov.

Religija in verovanja [ uredi | uredi kodo ]

Podoba pol-?loveka, pol-?ivali je iz jamskih poslikav v Dordogne, Francija. Arheologi verjamejo so take podobe morda prikaz zgodnjih ?amanisti?nih obredov v paleolitiku.

Uporaba pokopov na mestih, kot so Krapina , Hrva?ka (c. 130.000 pred sedanjostjo) in Qafzeh , Izrael (c. 100.000 pred sedanjostjo) je povzro?ila pri antropologih in arheologih , kot je Philip Lieberman, da verjamejo, da so lahko paleolitski ljudje verovali v posmrtno ?ivljenje in "skrb za mrtvega presega vsakodnevno ?ivljenje≪. [38] Vrezane oznake na neandertalskih kosteh iz razli?nih lokacij, kot so Combe-Grenal in Abri Moula v Franciji ka?ejo, da so Neandertalci lahko izvajali obrede iz (domnevno) verskih razlogov. Po zadnjih arheolo?kih najdbah iz H. heidelbergensis mesta v Atapuerca, so verjetno ljudje za?eli pokopavali svoje mrtve ?e veliko prej, v poznem starej?em paleolitiku; vendar je ta teorija v znanstveni skupnosti pogosto vpra?ljiva.

Obstoj antropomorfnih slik in pol ?love?ke, pol-?ivalske podobe nadalje ka?ejo, da so bili kamenodobni ljudje prvi, ki so verjeli v panteon bogov ali nadnaravnih bitij [39] , ?eprav tak?ne slike lahko navedejo na ?amanisti?ne prakse, podobne tistim v sodobnih plemenskih dru?bah. Prvi znan nesporen pokop ?amana sega v zgodnjo paleolitsko dobo (c. 30.000 pred sedanjostjo) na ?e?kem. Religija je bila morda apotropai?na; ?e posebej, ker je bila morda vpletena so?utna ?arovnija. Venerine figurice, ki so bogate v arheolo?kem zapisu, so primer morebitne paleolitske simpati?ne magije, saj so bile lahko uporabljane za zagotavljanje uspeha pri lovu in da bi dosegli rodovitnost zemlje in ?enske. Paleolitske Venerine figurice so v?asih pojasnjevali, kot upodobitve boginje zemlje podobne Gaia ali kot reprezentacijo boginje, ki je vladarica ali mati ?ivali. [40] [41]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Christian, David (2014). Big History: Between Nothing and Everything . New York, New York: McGraw Hill Education. str.  93 .
  2. ↑ Toth, Nicholas; Schick, Kathy (2007). ≫Handbook of Paleoanthropology≪ . [ mrtva povezava ] In Henke, H.C. Winfried; Hardt, Thorolf; Tatersall, Ian. Handbook of Paleoanthropology . Volume 3. Berlin; Heidelberg; New York: Springer-Verlag. p. 1944. (PRINT: ISBN 978-3-540-32474-4 ONLINE: ISBN 978-3-540-33761-4 )
  3. ↑ Lubbock, John (1872). Pre-Historic Times, as Illustrated by Ancient Remains, and the Manners and Customs of Modern Savages , Williams and Norgate (p 75) ISBN 978-1421270395 .
  4. ↑ Christopher Scotese . ≫Paleomap project≪ . The Earth has been in an Ice House Climate for the last 30 million years . Pridobljeno 23. marca 2008 .
  5. ↑ Van Andel, Tjeerd H. (1994). New Views on an Old Planet: A History of Global Change . Cambridge: Cambridge University Press. str. 454 pp. ISBN   0-521-44243-5 .
  6. ↑ ≫University of California Museum of Paleontology website the Pleistocene epoch(accessed March 25)≪ . Ucmp.berkeley.edu . Pridobljeno 31. januarja 2010 .
  7. ↑ Kimberly Johnson. ≫National geographic news≪ . Climate Change, Then Humans, Drove Mammoths Extinct from National geographic . Pridobljeno 4. aprila 2008 .
  8. ↑ Nowak, Ronald M. (1999). Walker's Mammals of the World . Baltimore: Johns Hopkins University Press. ISBN   0-8018-5789-9 .
  9. ↑ ≫Phylogeographic Analysis of the mid-Holocene Mammoth from Qagnax Cave, St. Paul Island, Alaska≪ (PDF) .
  10. ↑ Gamble, Clive (1990), El poblamiento Paleolitico de Europa, Barcelona: Editorial Critica. ISBN 84-7423-445-X .
  11. ↑ Leften Stavros Stavrianos (1997). Lifelines from Our Past: A New World History . New Jersey, USA: M.E. Sharpe. ISBN   0-13-357005-3 . Page 70
  12. ↑ Hillary Mayell. ≫When Did "Modern" Behavior Emerge in Humans?≪ . National Geographic News . Pridobljeno 5. februarja 2008 .
  13. ↑ "On the earliest evidence for habitual use of fire in Europe", Wil Roebroeks et al, PNAS, 2011
  14. ↑ John Weinstock. ≫Sami Prehistory Revisited: transactions, admixture and assimilation in the phylogeographic picture of Scandinavia≪ . {{ navedi ?asopis }} : Sklic journal potrebuje |journal= ( pomo? )
  15. ↑ Jean-Pierre Bocquet-Appel; in sod. (2005). ≫Estimates of Upper Palaeolithic meta-population size in Europe from archaeological data≪ (PDF) . Journal of Archaeological Science . 32 : 1656?1668. doi : 10.1016/j.jas.2005.05.006 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 20. oktobra 2017 . Pridobljeno 13. avgusta 2015 .
  16. ↑ Klein, R. (1999). The Human Career . University of Chicago Press.
  17. ↑ Clark, JD , Variability in primary and secondary technologies of the Later Acheulian in Africa in Milliken, S and Cook, J (eds), 2001
  18. ↑ Marlowe FW (2005). ≫Hunter-gatherers and human evolution≪ (PDF) . Evolutionary Anthropology . 14 (2): 15294. doi : 10.1002/evan.20046 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 27. maja 2008 . Pridobljeno 13. avgusta 2015 .
  19. ↑ Wrangham R; Conklin-Brittain N. ( september 2003 ). ≫Cooking as a biological trait≪ (PDF) . Comp Biochem Physiol a Mol Integr Physiol . 136 (1): 35?46. doi : 10.1016/S1095-6433(03)00020-5 . PMID   14527628 . {{ navedi ?asopis }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  20. ↑ ≫First Mariners Project Photo Gallery 1≪ . Mc2.vicnet.net.au. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. oktobra 2009 . Pridobljeno 31. januarja 2010 .
  21. ↑ ≫First Mariners - National Geographic project 2004≪ . Mc2.vicnet.net.au. 2. oktober 2004. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. oktobra 2009 . Pridobljeno 31. januarja 2010 .
  22. ↑ Miller, Barbra; Bernard Wood; Andrew Balansky; Julio Mercader; Melissa Panger (2006). Anthropology . Boston Massachusetts: Allyn and Bacon. str. 768. ISBN   0-205-32024-4 .
  23. ↑ Miller, Barbra; Bernard Wood; Andrew Balansky; Julio Mercader; Melissa Panger (2006). Anthropology . Boston, Massachusetts: Allyn and Bacon. str. 768. ISBN   0-205-32024-4 .
  24. ↑ "Human Evolution," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 Arhivirano 2008-04-08 na Wayback Machine . Contributed by Richard B. Potts, B.A., Ph.D.
  25. ↑ J. Chavaillon, D. Lavallee, ≪ Bola ≫, in Dictionnaire de la Prehistoire , PUF, 1988.
  26. ↑ John Lloyd&John Mitchinson: "The Book of General Ignorance". Faber & Faber, 2006.
  27. ↑ Christine Mellot. ≫stalking the ancient dog≪ (PDF) . Science news . Pridobljeno 3. januarja 2008 .
  28. ↑ Felipe Fernandez Armesto (2003). Ideas that changed the world . New York: Dorling Kindersley limited. str.  400 . ISBN   978-0-7566-3298-4 . ; [1] [ mrtva povezava ]
  29. ↑ Jonathan Amos (15. april 2004). ≫Cave yields 'earliest jewellery' ≪ . BBC News . Pridobljeno 12. marca 2008 .
  30. ↑ Hillary Mayell. ≫Oldest Jewelry? "Beads" Discovered in African Cave≪ . National Geographic News . Pridobljeno 3. marca 2008 .
  31. ↑ Sean Henahan. ≫Blombos Cave art≪ . Science news . Pridobljeno 12. marca 2008 .
  32. ↑ "Human Evolution," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 Arhivirano 2009-10-31 na Wayback Machine . Contributed by Richard B. Potts, B.A., Ph.D.
  33. ↑ "Paleolithic Art," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 http://encarta.msn.com/encyclopedia_761578676/Paleolithic_Art.html Arhivirano 2008-03-14 na Wayback Machine .
  34. ↑ Jean Clottes. ≫Shamanism in Prehistory≪ . Bradshaw foundation . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 30. aprila 2008 . Pridobljeno 11. marca 2008 .
  35. ↑ "Paleolithic Art," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 http://encarta.msn.com/encyclopedia_761578676/Paleolithic_Art.html Arhivirano 2008-03-14 na Wayback Machine . Microsoft Encarta
  36. ↑ Karl Bucher. Trabajo y ritmo . Biblioteca Cientifico-Filosofica, Madrid.
  37. ↑ Charles Darwin. The origin of man . Edimat books, S. A. ISBN 84-8403-034-2 .
  38. ↑ phillip lieberman (1991). Uniquely Human . Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN   0-674-92183-6 .
  39. ↑ Steven Mithen (1996). The Prehistory of the Mind: The Cognitive Origins of Art, Religion and Science . Thames & Hudson. ISBN   0-500-05081-3 .
  40. ↑ Karl J. Narr. ≫Prehistoric religion≪ . Britannica Online Encyclopedia 2008 . Pridobljeno 28. marca 2008 .
  41. ↑ Christopher L. C. E. Witcombe, " Women in the Stone Age Arhivirano 2010-08-01 na Wayback Machine .," in the essay "The Venus of Willendorf" . Retrieved March 13, 2008.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo paleolitik  ali Paleolitik v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Paleolitik&oldid=6134478 ≪