Oskar I.
Kralj ?vedske in Norve?ke
Vladanje	8. marec 1844 ? 8. julij 1859
Predhodnik	Karl XIV. & III. Janez
Naslednik	Karl XV. & IV.
Rojstvo	4. julij 1799 ( {{padleft:1799|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [2] […] Pariz [1]
Smrt	8. julij 1859 ( {{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [1] [4] […] (60 let) Stockholmska pala?a [d] [1] [4]
Pokop	Riddarholmska cerkev
Zakonec	Jo?efina Leuchtenber?ka
Potomci	Karl XV. ?vedski Princ Gustav, vojvoda Upplandski Oskar II. ?vedski Princesa Evgenija Princ Avgust, vojvoda Dalarnski
Imena Joseph Francois Oscar Bernadotte
Rodbina	Bernadotte
O?e	Karl XIV. Janez ?vedski
Mati	Desiree Clary
Religija	?vedska cerkev prej rimokatolicizem

Oskar I. (rojen Joseph Francois Oscar Bernadotte ), ?vedski in norve?ki kralj , * 4. julij 1799 , Paris , Francija , † 8. julij 1859 , Stockholm , ?vedska .

Bil je ?vedski in norve?ki kralj od leta 1844 do svoje smrti. Avgusta 1810 je bil njegov o?e Charles-Jean Baptiste Bernadotte izvoljen za kronskega princa ?vedske in Oskar se je junija 1811 z materjo preselil iz Pariza v Stockholm . Oskarjev o?e je bil prvi vladar trenutne vladarske hi?e Berndotte . Oskarjeva mati je bila Desiree Clary , prva zaro?enka Napoleona Bonaparteja . Njena sestra Julie Clary je bila ?ena Napoleonovega brata Josepha Bonaparteja . Za Oskarjevega botra je Desiree izbrala Napoleona.

Odra??anje [ uredi | uredi kodo ]

Od Karla XIII. ?vedskega je na dan kraljevske posvojitve njegovega o?eta dobil naziv kraljevska visokost vojvoda Sodermanlandski . Hitro se je nau?il ?ved??ine . Do ?asa, ko je postal polnoleten, je postal generalno priljubljen. Dobil je izvrstno izobrazbo in kmalu je postal organ za vse socio-politi?na vpra?anja. Dne 17. januarja 1816 je bil izvoljen za ?astnega ?lana ?vedske kraljeve akademije znanosti in leta 1818 je bil imenovan za kanclerja na Uppsalski univerzi, kjer je pre?ivel en semester.

Od leta 1832 do leta 1834 je dokon?al opero Ryno, the errant knight , ki jo je zaradi smrti nedokon?ano pustil mladi skladatelj Eduard Brendler . Leta 1839 je napisal ve? ?lankov o popularni izobrazbi in (leta 1841) anonimno delo "Om Straff och straffanstalter", v katerem je zagovarjal zaporni?ke reforme. Dvakrat med ?ivljenjem njegovega o?eta je bil kraljevi namestnik Norve?ke. Z zastopnikom v Leuchtenber?ki pala?i v Munchnu se je 22. maja 1823 in v prisotnosti na poro?ni slovestnosti 19. junija 1923 v Stockholmu se je poro?il s princeso Jo?efino , h?erko Eugena de Beauharnaisa , vojvode Leuchtenber?kega in vnukinjo cesarice Jo?efine . ^[5]

Na?rtovana poroka [ uredi | uredi kodo ]

Oskarjev o?e je izbral ?tiri princese, ki so bile kandidatke za njegovo bodo?o ?eno, v redu njegove prioritete: ^[6]

• Viljemina Danska (rojena 18. januarja 1808), h?erka Friderika VI. Danskega in Marije Zofije Hesse-Kasselske (poro?ila se je prvi? s Friderikom VII. Danskim in drugi? s Karlom, vojvodo Schleswiga )
• Jo?efina Leuchtenber?ka (rojena 14. marca 1807), h?i vojvoda Eugena Leuchtenber?kega in Avguste Bavarske , s katero se je poro?il.
• Marija Hesse-Kasselska (rojena 6. septembra 1804), h?erka Viljema II., elektorja Hesse?kega in Avguste Pruske (poro?ila se je z Bernardom II. Saxe-Meiningenskim )
• Marija Sa?ka-Weimar-Eisena?ka (rojena 3. februarja 1808), h?erka Karla Friderika I. Sa?ki-Weimarskega in Marije Pavlovne Ruske (poro?ila se je s princem Karlom Pruskim )

Politika [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1824 in 1833 je bil kronski princ za kratek ?as kraljevi namestnik Norve?ke. V letu 1838 je kralj za?el sumiti, da njegov sin dela zaroto z liberalnimi politiki, da bi dosegli spremembo v ministrstvu ali pa celo njegovo lastno abdikacijo. ?e Oscar ni aktivno pomagati opoziciji ob tej prilo?nosti, je bilo njegovo negodovanje nad o?etovim despotskim obna?anjem razvpito, ?eprav se je izognil dejanskemu razkolu. ?e njegov liberalizem je bil bolj previdnega in zmernega zna?aja, kar je opozicija, kmalu po svojem pristopu na prestol (8. marca 1844), odkrila na njihovo veliko razo?aranje. Ni hotel sli?ati o kateri koli radikalni reformi nadle?ne in zastarele ustave iz leta 1809. Toda eden od njegovih prvih ukrepov je bil vzpostaviti svobodo tiska. Predlo?il je tudi prvo pravo k enakosti spolov na ?vedskem, ko je leta 1845 izjavil, da bi morali imeti bratje in sestre enako dedi??ino, razen ?e je obstajala oporoka.

Formalno je ustanovil enakost med svojima dvema kraljestvima z uvajanjem novih zastav s skupno zna?ko Unije Norve?ke in ?vedske ter nov grb za Unijo. Dne 21. avgusta 1847 je tudi ustanovil kraljevi norve?ki red svetega Olava in tako dal svojemu Norve?kemu kraljestvu sam red vite?tva. Ve?ina zakonodaje v ?asu vladavine Oskarja I. so bile usmerjene k izbolj?anju gospodarskega polo?aja na ?vedskem, in de?elni stanovi so mu v svojem nagovoru leta 1857 izjavili, da je povzdignil materialno blaginjo kraljestvu ve? kot kateri koli od njegovih predhodnikov. ^[7]

V zunanji politiki je bil Oskar sem prijatelj na?ela dr?avljanstva . Leta 1848 je podprl Dansko proti Kraljevini Prusiji v prvi Schleswi?ki vojni; postavil je ?vedske in norve?ke vojake v enotah v Fynu in v severnem Schleswigu (1849-1850) in posredoval pri premirju Malmo (26. avgusta 1848). Bil je tudi eden od porokov celovitosti Danske (iz Londonskega protokola, 8. maja 1852). ^[5]

V za?etku leta 1850 je Oskarja sem zasnoval na?rt za dinasti?ne zveze treh skandinavskih kraljestev, vendar so razli?ne te?ave predstavile, da je shemo treba opustiti. ^[8] Vendar mu je uspelo razveljaviti o?etovo hlap?evsko politiko do Ruskega imperija . Njegov strah, da Rusija ne bi morala zahtevati odsek obale skupaj z Varangerskim fjordom, ki je povzro?il, da je med krimsko vojno ostal nevtralen, je posledi?no nato sklenil zavezni?tvo z Veliko Britanijo in drugim francoskim cesarstvom (25. novembra 1855) za ohranitev ozemeljske celovitosti ?vedske-Norve?ke. ^[5]

Bil je 968. vitez ?panskega Reda zlatega runa .

Otroci [ uredi | uredi kodo ]

Oskar I. je imel pet zakonskih otrok ? ?tiri sinove in h?erko. Dva od njegovih sinov, Karel in Oskar, sta ga nasledila na prestolu.

• Kralj Karel XV. (Karel IV. na Norve?kem) (1826?1872)
• Princ Gustav, vojvoda Upplandski (1827?1852)
• Kralj Oskar II. (1829?1907)
• Princesa Evgenija (1830?1889)
• Princ Avgust, vojvoda Dalarnski (1831?1873)

Oskar je imel tudi dva sinova (neuradno klicana princa Laplanda ) s svojo ljubico, igralko Emilie Hogquist: ^[9]

• Hjalmar Hogquist (18. junij 1839 - 1874)
• Max Hogquist (12. avgust 1840 - 1872)

Z drugo ljubico Jaquette Lowenhielm (roj. Gyldenstolpe) je imel Oskar h?erko

• Oscaro Hilder roj. Meijergeer (1817?1880)

Ime [ uredi | uredi kodo ]

Oskar I. je bil delno odgovoren zaradi internacionalne popularnosti irskega mo?kega imena Oskar , ki ga je zanj izbral njegov boter Napoleon, ki je bil ob?udovalec osijanske poezije Jamesa Macphersona. Posve?ena mu je bila Druga simfonija Roberta Schumanna , prvi? uprizorjena leta 1847.

Predniki [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]