osetin??ina
Иронау, Ironau
Osetsko besedilo v latinici iz knjige objavljene leta 1935.
Materni jezik	Rusija ( Severna Osetija ), Ju?na Osetija (delno priznana) , Gruzija, Tur?ija
Etni?nost	Oseti
?t. maternih govorcev	ca. 580.000 (2001?2010) [1]
Jezikovna dru?ina	indoevropski indoiranski jeziki iranski jeziki vzhodni Severovzhodni iranski osetin??ina
Pisava	cirilica ( osetska abeceda ) gruzijska (c. 1820?1954) latinica (1923?1937)
Uradni status
Uradni jezik	Severna Osetija-Alanija   Ju?na Osetija
Jezikovne oznake
ISO 639-1	os
ISO 639-2	oss
ISO 639-3	oss
Glottolog	osse1243
Linguasphere	58-ABB-a
Ta ?lanek vsebuje zapis glasov v ?rkovni obliki po IPA . Brez ustrezne podpore za interpretacijo , lahko vidite vpra?aje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Osetin??ina (Ирон ?взаг, Iron ævzag ali Иронау, Ironau ) je jezik iz dru?ine iranskih jezikov , ki ga govorijo na Kavkazu , in sicer v Osetiji ( Severna Osetija-Alanija je del Rusije , Ju?na Osetija pa avtonomna pokrajina v Gruziji z de facto neodvisnostjo).

?teje okoli 525.000 govorcev, od katerih ?ivi 60 odstotkov v Severni Osetiji in 10 odstotkov v Ju?ni Osetiji. Preostali govorci ?ivijo zlasti v drugih delih Rusije in Gruzije ter v Tur?iji . Lo?imo dve osnovni nare?ji : na vzhodu nare?je iron, na zahodu pa nare?je digoron.

Zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Osetin??ina ima zapleteno slovnico , v kateri so ohranjene prvine staroiranskega jezika. Pozna kar 8 sklonov . Na fonologijo so mo?no vplivali sosednji kavka?ki jeziki .

Pisava [ uredi | uredi kodo ]

Osetinska pisava lo?i 35 ?rk : 26 za soglasnike , 7 za samoglasnike in dve dvo?rkji . Od leta 1844 se uporablja cirilica , ki jo je tedaj uvedel Andreas Johan Sjogren .

А/а, ?/?, Б/б, В/в, Г/г, Гъ/гъ, Д/д, Дж/дж, Дз/дз, Е/е, Ё/ё, Ж/ж, З/з, И/и, Й/й, К/к, Къ/къ, Л/л, М/м, Н/н, О/о, П/п, Пъ/пъ, Р/р, С/с, Т/т, Тъ/тъ, У/у, Ф/ф, Х/х, Хъ/хъ, Ц/ц, Цъ/цъ, Ч/ч, Чъ/чъ, Ш/ш, Щ/щ, Ъ/ъ, Ы/ы, Ь/ь, Э/э, Ю/ю, Я/я.

Med letoma 1923 in 1937 se je uporabljala latinica : A/a, Æ/æ, B/b, C/c, ?/?, D/d, E/e, F/f, G/g, H/h, I/i, J/j, K/k, L/l, M/m, N/n, O/o, P/p, Q/q, R/r, S/s, ?/?, T/t, U/u, V/v, X/x, Y/y, Z/z, ?/?

Reference [ uredi | uredi kodo ]

Ta ?lanek o jeziku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u