Opij je posu?en mle?ek iz nezrelih glavic vrtnega maka ( Papaver somniferum ). Med su?enjem mle?ka pride do oksidacije in nastane rjava do ?rna masa, ki se imenuje surovi opij. Glavne sestavine, ki izkazujejo farmakolo?ki u?inek, so alkaloidi morfin , kodein in tebain . Polsintezno pridobljen diacetilmorfin, znan kot heroin , je zdale? najbolj raz?irjen derivat opija.

Pridobivanje [ uredi | uredi kodo ]

Obi?ajno poteka pridobivanje opija po slede?i metodi: nezrele makove glavice zare?ejo in iz njih primezi ro?nat mle?ek. Po 6-8 urah oberejo z oksidacijo in posu?itvijo nastali surovi opij. Navadno sledi segrevanje in gnetenje surovega opija ter ve?mese?na fermentacija s plesnijo Aspergillus niger , da pridobijo opij, primeren za kajenje.

V farmacevtske namene je zgornja metoda zaradi dolgotrajnosti neprimerna. Opij pridelajo iz makove slame z izlu?itvijo v topilo .

De?ele proizvajalke [ uredi | uredi kodo ]

V svetovnem merilo so glavne pridelovalke opija Afganistan , Mjanmar in Laos . V Afganistanu je bila pod Talibani leta 2000 pridelava opija prepovedana, kar je zmanj?alo proizvodnjo za 94 %, s prihodom Ameri?anov, leta 2001 in strmoglavljenjem talibanske oblasti pa je ponovno v razcvetu. V letu 2004 je Afganistan pridelal ?e 76 % svetovnega opija.

Uporaba kot analgetik [ uredi | uredi kodo ]

Dolo?ene soli morfina sodijo med zakonite mo?ne analgetike . Danes se najmo?nej?i opioidni analgetiki ne dobivajo ve? toliko iz morfina, marve? iz tebaina, ki je dimetilni morfinski derivat.

Poleg protibole?inskega u?inka izkazuje opij tudi antidiaroi?ni (proti driski ) in spazmoliti?ni (bla?i kr?e ) u?inek ter povi?uje tek. Ker povzro?a tudi omamo in sedacijo, se je zlasti v preteklosti uporabljal kot mamilo .