Operacija Morski lev (izvirno nem?ko Unternehmen Seelowe ) je bila nikoli popolnoma izvedena voja?ka operacija , katere kon?ni cilj je bila nem?ka zasedba Velike Britanije med drugo svetovno vojno .

Predhodno dogajanje [ uredi | uredi kodo ]

Po hitri zmagi v bitki za Francijo je ve?ina Nemcev pri?akovala hitro konec vojne, saj so osvojili dve dr?avi v navezi Zdru?eno kraljestvo - Francija - Poljska . Kljub temu dejstvu so Britanci zavrnili mirovne pogoje, ki jih je postavil Hitler , zaradi ?esar so morali pripraviti na?rt za osvojitev Velike Britanije.

Na podlagi prej?njih na?rtov Kriegsmarine so ugotovili pogoje za uspe?no kopensko invazijo :

• uni?enje Kraljeve vojne mornarice ,
• uni?enje Kraljevega vojnega letalstva ,
• uni?enje obalne obrambe in
• prepre?itev britanskega podmorni?kega delovanja proti invazijskim ladjam.

Oberkommando des Heeres (OKH) je prvotno na?rtovalo invazijo vzdol? celotnega Rokavskega preliva (od Dorseta do Kenta ). To pa je preseglo operacijske zmo?nosti nem?ke vojne mornarice, ki ne bi zmogla zagotoviti zadostno invazijsko ladjevje, zato so spremenili na?rte. Izvedli bi lahko kopensko invazijo devetih divizij v prvem valu in desant zra?nodesantne divizije (na podro?ju Brighton - Dover ); potekala bi na obali med Rottingdeanom in Hythem in sicer:

• iz Cherbourga v Lyme Regis ,
• iz Le Havra v Ventnor in Brighton ,
• iz Boulogna v Eastbourne ,
• iz Calaisa v Folkestone in
• iz Dunkirka v Ostend in Ramsgate .

Po prvotni zasedbi obale bi prodrli proti severu in obkolili London . Vse napredovanje bi se ustavilo pred 52. vzporednikom, saj bi predhodno nastopila britanska kapitulacija .

Hitler je 16. julija 1940 izdal svoj ukaz za pripravo invazije. Njegove zahteve za izvedbo kopenske invazije so bile:

• RAF mora biti onesposobljena do te mere, da ne bo predstavljala ve?je ovire pri nem?kemu pre?kanju preliva,
• Rokavski preliv mora biti o?i??en pomorskih min in Doverska o?ina mora biti blokirana,
• te?ka artilerija mora obvladovati obalno podro?je med Francijo in Anglijo in
• Kraljeva vojna mornarica mora biti zapletena v boje v Severnem morju in Sredozemlju , da ne bo mogla prepre?iti invazije; isto?asno morata vojno letalstvo in vojna mornarica uni?iti Doma?o floto .

Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

Uni?evanje angle?ke morale [ uredi | uredi kodo ]

Hitler si je ?e pred vojno ?elel zmagati brez prelivanja krvi . To bi dosegel tako da bi zlomil nasprotnikovo moralo. Pri Britancih je to hotel dose?i tako, da jih je prestra?il. To je dosegel tako:

• dal jim je misliti da se pripravlja na invazijo ,

• da bo invazija na vzhodni obali Anglije ,

• da v Angliji deluje mo?na nem?ka organizacija.

Ta tretja to?ka je najbolj motila Angle?e. Nemci so to misel ukrepili z delovanjem ?tirih radijskih postaj ( New British Broadcasting System-NBBS, Worker's Challenge, Caledonia, Kr??ansko gibanje za mir ). Te postaje so res delovale slabo, a jim je uspelo napraviti vtis. Ve?krat so predvajali sporo?ila nami?ljeni nem?ki organizaciji, ki naj bi bila tajna, a so bila lahko razumljiva. Omenjali so tudi izkrcanje na Irski, kar Angle?em ni bilo po godu.

Priprave na invazijo [ uredi | uredi kodo ]

V Hitlerjevi knjigi Mein Kampf ( Moj boj ) izvemo da se nikoli ni ?elel bojevati na dveh frontah. Vseeno je napadel Rusijo. Tako je ?e odprl eno fronto. Ni pa mu je uspelo osvojiti v ?estih do osmih tednih, kot je predvideval. Ker mu ni uspelo dose?i miru z Angle?i, jih je moral ali popolnoma odrezati od sveta ali pa popolnoma premagati. Tako je za?el blokado Anglije. To mu je uspelo s podmornicami in ob?asnim bombandiranjem. Za?el je tudi z intenzivnimi pripravami na invazijo, vendar mu je zmanjkalo ?asa. Nem?ija je bila kljub temu, da se je imel Hitler za voja?kega genija in kljub dobrim vojakom pre?ibka za napad na Anglijo. To je Hitlerju razkril vrhovni poveljnik mornarice Erich Raeder . Preu?il je mo?nosti in pri?el do sklepa, da bi pred napadom morali onesposobiti britansko ladjevje (podmornice), letalstvo in obalno stra?o. A Nem?ija tega ni dosegla. Nem?ko ladjevje se je ?e gradilo, staro pa je bilo uni?eno. Zato so Nemci za?eli hitro graditi ladjevje za prevoz mo?. Zaradi pomankanja ?asa niso mogli zgraditi dobrega ladjevja. Bilo je sestavljeno iz ladij za prevoz mo? ?ez reke , vla?ilcev, splavov, motornih ?olnov ... Le manj?i del ladjevja je bil oboro?en . Zavarovati so se hoteli tudi z obro?em podvodnih min. Te so postavili, a ladjevje ni nikoli odplulo proti Angliji.

Bitka za Britanijo [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi glavni ?lanek Bitka za Britanijo .

Ko je Hitler ?e ve?krat prestavil operacijo, je odlo?il, da mora Luftwaffe zagotoviti prevlado nad Britanijo. Tako se je za?ela bitka v zraku med Britanskim RAF in Nem?kim Luftwaffe. Hitler je ve?krat poudaril, da izkrcanja ne bo, ?e si ne zagotovijo prevlade v zraku. To jim do dolo?enega datuma ni uspelo. Pojavljal se je tudi problem zelo mo?ne britanske vojne mornarice, ki bi jo Nemci za uspe?no izvedbo izkrcanja vseeno morali poraziti.

Operacijo bi morali izvr?iti septembra 1940 in to najkasneje do 17. septembra . A Hitler ni ne dal ukaza za razpustitev operacije, ne ukaza za napad. Po?akal naj bi ?e tri dni, vendar tudi po treh dneh ukaza ni bilo. Potem je ?e hotel odlo?iti napad, a je mornarica to zavrnila zaradi slabih plovnih pogojev in vremena . Po tistem Hitler nikoli ve? ni razmi?ljal o invaziji, a Britanci so bili pozorni vse do izkrcanja v Normandiji . Takrat so ponovno napisali vsa imena krajev in ?elezni?kih postaj, ki so bila prej prekrita ali spremenjena, da bi zmedla Nemce.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Priredba knjige: Dr. A H. Pape. Bericht van de tweede wereld oorlog. Amsterdam Boek, Amsterdam 1975.