한국   대만   중국   일본 
Opatija Tintern - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Opatija Tintern

Opatija Tintern
Opatija Tintern
Opatija Tintern se nahaja v Anglija
Opatija Tintern
Geografska lega: Opatija Tintern, Anglija
Osnovne informacije
Red cistercijanski
Ustanovitev 1131
Ukinitev 1536
Materinska cerkev opatija Citeaux, Chartres , Francija
Ljudje
Ustanovitelj Walter de Clare
Kraj
Koordinate 51°41′49.560″N 2°40′37.992″W  /  51.69710000°N 2.67722000°W  / 51.69710000; -2.67722000
Vidni ostanki precej
Dostop da

Opatijo Tintern (vali?ansko Abaty Tyndyrn , angl. Tintern Abbey ) je ustanovil Walter de Clare, lord Chepstow, 9. maja 1131. Je v bli?ini vasi Tintern v Monmouthshiru, na vali?anskem bregu reke Wye , ki dolo?a mejo med Monmouthshirom v Walesu in Gloucestershirom v Angliji . To je bil ?ele drugi cistercijanski samostan v Britaniji in prvi v Walesu. Po razpustitvi samostanov v 16. stoletju je za?ela propadati, a so ostanke opisovali v poeziji in jih pogosto slikali obiskovalci od 18. stoletja dalje. Leta 1984 je odgovornost zanjo prevzel Cadw (zgodovinska okoljska slu?ba vali?anske vlade in del skupine za turizem in kulturo).

Ustanovitev [ uredi | uredi kodo ]

Walter de Clare iz mogo?ne dru?ine Clare je bil prvi bratranec Williama Giffarda, winchesterskega ?kofa, ki je vpeljal prvo kolonijo cistercijancev v opatijo Waverley v okro?ju Surrey leta 1128. Menihi so v Tintern pri?li iz h?erinske hi?e Citeaux , L'Aumone Abbey, v ?kofiji Chartres v Franciji. [1] V tistem ?asu sta bili v Tinternu ustanovljeni dve h?erinski hi?i, Kingswood v Gloucestershiru (1139) in Tintern Parva, zahodno od Wexforda v jugovzhodni Irski (1203).

Cistercijanski menihi (ali beli menihi), ki so ?iveli v Tinternu, so ?iveli po pravilih svetega Benedikta . Carta Caritatis (Listina o ljubezni) vsebuje osnovna na?ela poslu?nosti, rev??ine, ?istosti, ti?ine, molitev in delo. S tem neprijaznim na?inom ?ivljenja so bili cistercijanci eden najuspe?nej?ih redov v 12. in 13. stoletju. Posesti opatije so bile razdeljene v kmetijske enote ali granges , na katerih so doma?ini delali in opravljali storitve, na primer kova?ije za opatijo. Precej zemlji?? na obeh straneh reke Wye je bilo podarjenih opatiji.

Razvoj stavb [ uredi | uredi kodo ]

Dana?nji ostanki Tinterna so me?anica objektov, ki zajema 400-letno obdobje med 1136 in 1536. Zelo malo je ostalo od prvih stavb; nekaj delov fasade je vklju?enih v poznej?e stavbe, dve vgradni omari za knjige na vzhodu samostana sta iz tega obdobja. Cerkev je bila takrat manj?a od sedanje stavbe in nekoliko bolj na severu.

Opatija Tintern, notranjost

V 13. stoletju je bil samostan ve?inoma obnovljen; prvi samostan in doma?ije, nato pa na koncu med letoma 1269 in 1301 velika cerkev. Prva ma?a v obnovljenem prezbiteriju je bila leta 1288, stavba je bila posve?ena leta 1301, ?eprav so se gradbena dela nadaljevala ?e ve? desetletij. [2] Roger Bigod, 5. grof Norfol?ki, takratni lord Chepstow, je bil velikodu?en dobrotnik; njegov monumentalni prispevek je bila obnova cerkve. Opatija je dala v zahvalo v steklo na vzhodno okno vdelati njegov grb. Danes je vidna velika samostanska cerkev. Bila je triladijska s tlorisom v obliki kri?a, imela je dve kapeli v vsaki pre?ni ladji in prezbiteriju . Angle?ka gotika 14. stoletja ( decorated style ) je arhitekturni slog tistega ?asa. Opatija je bila zgrajena iz old red pe??enjaka , barve se spreminjajo od vijoli?ne v rumenorjavo in sivo. Njena skupna dol?ina od vzhoda do zahoda je 228 metrov, medtem ko je transept dolg 150 metrov. [3]

Leta 1326 je kralj Edvard II. ostal v opatiji Tintern dve no?i. Leta 1349 je ?rna smrt zajela dr?avo in je postalo nemogo?e, da bi pritegnili novince za lai?no bratstvo. Spremembe na?ina kmetovanja z najemniki, ne pa da bi delali lai?ni bratje, ka?ejo, da je Tintern delovala malo ?asa. V za?etku 15. stoletja je opatiji primanjkovalo denarja deloma zaradi vali?anske vstaje pod vodstvom Owaina Glynd?ra proti angle?kim kraljem, ko so opatijske posesti uni?ili vali?anski uporniki. Opatiji najbli?ji bitka je bila na hribu Craig y Dorth v bli?ini Monmoutha, med vasema Trellech in Mitchel Troy.

Ukinitev in propad [ uredi | uredi kodo ]

Prezbiterij in kri?anje obokov v opatiji Tintern , pogled proti vzhodnemu oknu, J. M. W. Turner, 1794

Med vladanjem kralja Henrika VIII. je razpustitev samostanov kon?ala meni?ko ?ivljenje v Angliji, Walesu in na Irskem. 3. septembra 1536 je opat Wyche predal opatijo in vsa njena posestva kraljevim predstavnikom in kon?an je bil na?in ?ivljenja, ki je trajal 400 let. Dragocenosti iz opatije so bile poslane v kraljeve zakladnice in opat Wyche se je upokojil. Stavba je bila dodeljena takratnemu gospodarju Chepstowa, Henryju Somersetu, 2. grofu Worcesterskemu. Svinec s strehe je bil prodan in stavba je za?ela razpadati.

V naslednjih dveh stoletjih se je pokazalo malo ali ni? zanimanja za njeno zgodovino. V 17. in 18. stoletju so ru?evine naseljevali delavci iz lokalnih delavnic ?ice. V sredini 18. stoletja je postalo modno obiskovanje "divjih" delov dr?ave. Dolina Wye je bila posebej znana po romanti?nih in slikovitih pogledih in z br?ljanom obra??en samostan so za?eli obiskovati turisti. Prvi odtisi opatije so iz serije gravur zgodovinskih spomenikov iz leta 1732, ki sta jih izdelala Samuel in Nathaniel Buck. [4] Po objavi knjige Observations on the River Wye ?astitega Williama Gilpina po njegovi turneji leta 1770 [5] se je ?tevilo obiskovalcev mo?no pove?alo, kar dokazujejo ?tevilni pesni?ki opisi, krajinske slike in grafike.

Industrija in dostop [ uredi | uredi kodo ]

Obmo?je v bli?ini opatije je postalo industrializirano sredi 16. stoletja z ustanovitvijo prvih delavnic za izdelavo ?ice dru?be Mineral and Battery Works in poznej?o ?iritvijo tovarn in pe?i po dolini Angidy. Oglje je bilo pripravljeno v gozdu, poleg tega je bila na pobo?ju nad opatijo pridobljena surovina za izdelavo apna v pe?eh, ki so stalno delovale pribli?no dve stoletji. [6] Obmo?je je bilo zato precej onesna?eno in ru?evine naseljene z lokalnimi delavci. [7]

Most za odcep proge WVR do delavnic za izdelavo ?ice

Do 19. stoletja so bile lokalne ceste grobe in nevarne, najla?ji dostop je bil z ladjo. ?ele leta 1829 je bila v dolini Wye zgrajena nova cesta z zapornico, ki je presekala opatijo. [8] Leta 1876 je bila odprta Wye Valley Railway s postajo v Tinternu. ?eprav je proga pre?kala reko do vasi, je bil odcep zgrajen do delavnic za izdelavo ?ice in most je oviral pogled na opatijo s ceste s severa.

Dedi??ina [ uredi | uredi kodo ]

V 19. stoletju je uni?ena opatija postala pomembna za raziskovalce, bilo je ve? arhitekturnih in arheolo?kih raziskav. Leta 1901 je opatijo kupila krona vojvode Beauforta za 15.000 £. Dobila je status spomenika dr?avnega pomena in za?ela so se popravila in vzdr?evalna dela. Leta 1914 je bil urad za dela odgovoren za ru?evine in za?eli so se tudi velika popravila struktur in delne rekonstrukcije ? br?ljan, ki je pri prvih turistih veljal za tako romanti?nega, je bil odstranjen. Leta 1984 je Cadw prevzel odgovornost za obmo?je, ki je 29. septembra 2000 dobilo status I. stopnje. [9]

Opatija je bila leta 1969 prizori??e v videospotu glasbene skupine Flirtations Nothing But A Heartache in leta 1988 videoskupine Iron Maiden Can I Play with Madness .

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. J. H. Round, ≪ Clare, Walter de (d. 1137/8?) ≫, revised by C. Warren Hollister, Oxford Dictionary of National Biography , Oxford University Press, 2004.
  2. Newman, John (2000). Gwent/Monmouthshire . The Buildings of Wales. London: Penguin Books. str. not cited. ISBN   0-14-071053-1 .
  3. Kelly's Directory of Monmouthshire, 1901
  4. Tintern Conservation Area survey, p.13
  5. Archived online
  6. ≫Wyde-Dean Tourism≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. maja 2016 . Pridobljeno 30. aprila 2016 .
  7. Charles J. Rzepka, Inventions and Interventions , ch.14, pp.189?222
  8. Cadw, Lower Wye Valley
  9. Good Stuff IT Services. ≫Abbey Church of St Mary (Tintern Abbey) including monastic buildings ? Tintern ? Monmouthshire ? Wales≪ . British Listed Buildings . Pridobljeno 3. junija 2013 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]