Sinkopa
ali
omedlevica
je nenadna kratkotrajna
nezavest
zaradi
mo?ganske
ishemije
.
[1]
Vzrok je lahko prenizek
krvni tlak
, premalo
kisika
v okolici,
nevrolo?ka
ali
psihogena motnja
, v vseh primerih pa pride do premajhne oskrbe mo?ganov s kisikom. Zna?ilni
simptomi
se stopnjujejo od
omotice
, lepljivosti
ko?e
, zamegljenega
vida
, mo?ni so tudi
tinitus
(zvonjenje v
u?esih
), popolna izguba vida, ?ibkost v
okon?inah
in naposled
kolaps
.
Sinkopa je najpogostej?a izguba
zavesti
, ki ni povezana z
epilepsijo
. Pojavlja se pri katerikoli starosti in pri obeh
spolih
.
[2]
Mehanizem nastanka (patofiziologija)
[
uredi
|
uredi kodo
]
Zavest je odvisna od normalnega delovanja
centralnega ?iv?evja
(natan?neje retikularne formacije v mo?ganskem deblu in
velikih mo?ganih
). ?e je delovanje tega prizadeto, se to lahko ka?e tudi z
motnjami zavesti
. Motena zavest je torej posledica motenega delovanja obeh
mo?ganskih
polovic (hemisfer) in/ali
mo?ganskega debla
.
[2]
Za normalno delovanje mo?ganov je med drugim pomembno, da dobijo dovolj
krvi
. Pretok krvi skozi mo?gane je odvisen od arterijskega
krvnega pritiska
in pritiska znotraj lobanje (intrakranalni pritisk). Krvni pritisk pa je odvisen od hitrosti bitja
srca
(sr?ne frekvence), utripnega volumna srca (koliko krvi srce iztisne z enim utripom) ter od perifernega
upora
?il
po telesu (odvisen od tega, koliko so ?ile raz?irjene ali skr?ene).
[2]
Do sinkope torej lahko pride zaradi:
- upo?asnjenega bitja srca (bradikardija)
- pospe?enega bitja srca (tahikardija)
- zmanj?anega utripnega volumna srca (zaradi zmanj?anega volumna krvi, motenega odtoka krvi iz srca....)
- zmanj?anega upora v obrobnih (perifernih) ?ilah
[2]
Vsi ti dejavniki prispevajo k zni?anju arterijskega krvnega tlaka, s tem pa se zmanj?a prekrvavljenost mo?gan, ki zaradi pomanjkanja krvi (in s tem
kisika
in
glukoze
) ne morejo normalno delovati in zato pride do
motenj zavesti
.
Vzroki so lahko razli?ni:
- vazo-vagalna sinkopa, za katero je zna?ilen ob?utek toplote,
slabost
...
- situacijska sinkopa, ki se pojavi po neki dnevni aktivnosti
- drugi vzroki, kot je pritisk na
vrat
ali obra?anje
glave
Dejavniki, ki pospe?ijo nastanek sinkope
[
uredi
|
uredi kodo
]
Nekatere sinkope, kot je vazovagalna, se pojavljajo predvsem v okoli??inah kot so nenadna mo?na
bole?ina
, dolgo stanje na mestu, velika gne?a,
vro?ina
in podobno. V teh primerih se upo?asni bitje
srca
, ?ile pa se raz?irijo, kar zmanj?a periferni upor, oboje pa prispeva k zni?anju
krvnega pritiska
in nastopu sinkope. Sinkopo lahko pospe?ijo tudi dejavnosti, ki zvi?ajo pritisk v
prsnem ko?u
, to so predvsem dvigovanje te?kih bremen, igranje pihalnih in?trumentov, napenjanje pri odvajanju blata, ka?ljanje in podobno. Drugi dejavniki so ?e nekatera zdravila, ki ?irijo ?ile ali delujejo diureti?no, vro?e okolje (raz?irijo se ?ile v
ko?i
) ali obilni obroki (raz?irijo se ?ile v
prebavilih
).
[2]
Pred samo izgubo
zavesti
lahko prizadeta oseba ob?uti rahlo
vrtoglavico
, zamegljen
vid
ali izgubo vida na obeh
o?esih
ter ob?utek, da so glasovi iz okolice oddaljeni oziroma pridu?eni. Ob?uti lahko tudi splo?no ?ibkost, slabost, potenje, ob?utek mraza in palpitacije (zaznavanje bitja srca).
Pogosti znaki med samim napadom sinkope so bledica, potna ko?a, ohlapnost, komaj zaznaven pulz, kr?i ali trzljaji udov in telesa ter v?asih uhajanje
urina
.
[2]
Sinkopa traja nekaj sekund do eno ali dve minuti, ?e je prizadeti v pravilnem polo?aju. To pomeni, mora biti
glava
dovolj nizko, da lahko v mo?gane pride
kri
. ?e prizadeto osebo ljudje ali ovire dr?ijo pokonci, pa bodo mo?gani ?e naprej brez krvi in nezavest bo trajala dlje.
Oseba po napadu, ko spet pridobi
zavest
, ni zmedena in se spomni opozorilnih znakov, po ?emer jo lahko lo?imo od
epilepti?nega napada
, pri katerem je poleg zmedenosti lahko prisotna tudi utrujenost in dremavost.
[2]
Osebe s sinkopo nikoli se smemo dvigovati, ampak jo na mestu dogodka zavarujemo in privzdignemo nogi. ?e se je osebi povrnila zavest, ji lahko damo piti teko?ino (brez mehur?kov). Omogo?imo dotok sve?ega zraka v prostor, osebi dvignemo nogi, odpnemo ovratnik (kravato) in damo hladne obkladke. Oskrbimo morebitne po?kodbe, ki so nastale ob padcu.
[3]
Diferencialna diagnoza - na kaj ?e moramo pomisliti
[
uredi
|
uredi kodo
]
Napad sinkope lahko spominja na epilepti?ni napad. Spodnja tabela prikazuje nekaj pomembnih razlik med njima.
Sinkopa v primerjavi z epilepti?nim napadom
|
sinkopa
|
epilepti?ni napad
|
| za?etek
|
postopen
|
nenaden
|
| okoli??ine
|
zna?ilne
|
nezna?ilne
|
| odvisnost od pokon?nega polo?aja
|
obi?ajna
|
je ni
|
| simptomi
|
vrtoglavica, zamegljen vid, zvonenje v u?esih, slabost...
|
se jih ne spomni
|
| barva ko?e
|
bleda
|
modrikasta ali normalna
|
| tonus
|
ohlapen
|
rigiden
|
| uhajanje urina
|
redko
|
pogosto
|
| ugriz v jezik
|
redko
|
pogosto
|
| zmedenost po napadu
|
minimalna
|
pogosta in o?itna
|
Nekatere druge bolezni in stanja, ki lahko posnemajo sinkopo so ?e nekatere motnje
metabolizma
(zni?ana
koncentracija
glukoze
v krvi, alkaloza zaradi pospe?enega
dihanja
...), motnje spanja (
narkolepsija
,
katapleksija
...), psihiatri?ne motnje, "drop attacks" itd.
[2]
Preiskave in postavljanje diagnoze
[
uredi
|
uredi kodo
]
Za postavitev diagnoze so potrebni podatki, ki jih poda oseba, ki je sinkopo do?ivela (
anamneza
) ter preiskave kot so fizi?ni pregled,
EKG
, pregled krvi, urina, nevrolo?ki pregled in nekatere druge.
[2]
Zdravljenje in prognoza
[
uredi
|
uredi kodo
]
Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka. Pri tistih, kjer je do sinkope pri?lo zaradi dejavnikov kot so vro?ina, utrujenost,
dehidracija
in podobno, je dovolj ?e samo razlaga stanja. ?e pa le?ijo vzroki drugje, npr. v srcu, metabolnih poteh in drugje, pa je potrebno zdraviti osnovno
bolezen
oziroma motnjo. Tudi prognoza je odvisna od vzroka in je ve?inoma dobra. Pri manj?em dele?u pa sinkopa opozarja na resnej?o bolezen ali stanje.
[2]
- ↑
≫Slovenski medicinski slovar≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 27. junija 2010
. Pridobljeno 29. novembra 2009
.
;
- ↑
2,00
2,01
2,02
2,03
2,04
2,05
2,06
2,07
2,08
2,09
2,10
Hankey, Graeme J.
(2008).
Clinical Neurology
. London, UK: Manson publishing.
ISBN
978-1-84079-097-2
.
- ↑
Ah?an, Uro? (2006).
Prva pomo?: priro?nik s prakti?nimi primeri
. Ljubljana: Rde?i kri? Slovenije.
ISBN
961-6103-20-2
.