Olimpijada je obdobje ?tirih let, povezano s starodavnimi Olimpijskimi igrami v anti?ni Gr?iji . V helenisti?nem obdobju, za?en?i od zgodovinarja Efora (4 st. p. n. ?t.), so se olimpijade uporabljale kot koaledarska epoha. Po anti?nem ra?unanju je prva olimpijada trajala od leta 776 do leta 772 pr. n. ?t.. Z ekstrapolacijo bi se 2. leto 699 anti?ne olimpijade za?elo leta 2018.

Moderna olimpijada je tudi ?tiriletno obdobje, ki se za?ne 1. januarja poletnih olimpijskih iger. Prva moderna olimpijada se je za?ela leta 776 pr. Kr..

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Sofist Hipij je bil prvi pisec, ki je objavil seznam zmagovalcev na olimpijskih igrah. Do Eratostenovega obdobja pa je bil dose?en splo?en sporazum, da so bile prve igre izvedene leta 776 pr. n. ?t. ^[1] . Te prve igre imenovane ?e Korebove ( Coroebus ) igre, po kuharju iz Elide, ki je zmagal v teku, takrat edini disciplini. Kombiniranje popisa zmagovalcev in ra?unanja od 776 pr. n. ?t. dalje je omogo?ilo gr?kim zgodovinarjem da olimpijade uporabljajo kot na?in ra?unanja ?asa, ki ni bil odvisen od ?tevilnih koledarjev gr?kih polisov (npr. Ati?ki koledar). Prvi, ki je to dosledno uporabljal, je bil Timej iz Tauromenija v 3. st. pr. n. ?t.. Kljub vsemu pa nekateri datumi, ki so uporabljeni za dogodke pred 5. st. pr. n. ?t. niso zanesljivi ^[2] . Flegon iz Tralesa je napisal zbir dogodkov vseh olimpijad v knjigi Olimpijade , katere del je ohranil bizantinski u?enjak Fotij ^[3] . Tudi kr??anski kronisti so uporabljali ta helenski sistem datiranja, kot na?in sinhronizacije biblijskih dogodkov z gr?ko in rimsko zgodovino. Sekst Julij Afri?an (latinsko Sextus Iulius Africanus ) je v 3. st. pr. n. ?t. sestavil seznam olimpijskih zmagovalcev do leta 217 pr. n. ?t., ki je ohranjen v Evzebijevi Kroniki ^[4] .

Primeri datumov po anti?ni olimpijadi [ uredi | uredi kodo ]

• Tukidid o letu 428 pr. n. ?t.: ≫Bila je to Olimpijada v kateri je Rodo?an Doriej drugi? zmagal≪ ^[5]
• Dionizij iz Halikarnasa datira nastanek Rima v leto 752 pr. n. ?t.: ≫Romul in Rem, prva vladarja mesta, sta za?ela svoje vladanje v prvem letu sedme olimpijade, ko je bil Harops v Ateneh v prvem letu svojega desetletnega mandata arhonta ≪ ^[6]
• Diodor Sicilski je datiral perzijsko invazijo na Gr?ijo v leto 480 pr. n. ?t.: ≫Kalijad je bil arhont v Atenah, Rimljani pa so postavili konzula Spurija Kasija in Prokula Verginija Trikosta, Elejci so proslavljali petinsedemdeseto olimpijado, tisto v kateri je Astil iz Sirakuze osvojil stadion . Tega leta je Kserks za?el svoj pohod proti Gr?iji.≪ ^[7] .
• Hieronim , v svojem latinskem prevodu Euzebijeve Kronike , datira Jezusovo rojstvo v 3. leto 194. olimpijade in 42. leto vladavine imperatorja Avgusta , kar je primerljivo z letom 2. pr. n. ?t. ^[8]

Za?etak olimpijade [ uredi | uredi kodo ]

Obdobje olimpijade se je za?elo z igrami, ki so bile na za?etku olimpijskega novega leta, ki je padel na polno Luno najbli?jo letnemu dolgemu dnevu (po uvedbi Metonovega ciklusa 432 pr. n. ?t. se je za?etek olimpijskega leta dolo?il druga?e).

Anolimpijada [ uredi | uredi kodo ]

?eprav so se igre odvijale brez prekinitve, se je ve?krat zgodilo, da so jih slavili izven Elide. Elejci so take igre razglasili Anolimpijada (ne-olimpijada), vendar predpostavljajo, da so se zmagovalci vseeno zapisali.

Konec obdobja [ uredi | uredi kodo ]

Igre so se tako zmanj?ale 3. st. n. ?t., da zgodovinarji niso sigurni ali so se po letu 261 in dalje, odvijale vsake ?tiri leta. Zadnje leto olimpijade je bilo 393, ko je leta 394 rimski kr??anski cesar Teodozij I. prepovedal igre kot poganske. Ra?unanje let po obdobjih olimpijade se obdr?alo samo ?e okoli pol stoletja.

Moderne olimpijske igre [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]