Pogled na okostje mo?kega s treh strani
Okostje
ali
skelet
je v
biologiji
sistem, ki nudi oporo ?ive?im organizmom. Izraz se v prenesenem smislu uporablja tudi pri nebiolo?kih strukturah, denimo ?erjavih in zgradbah).
Okostja navadno razvr??amo v tri vrste: zunanja (
eksoskelet
), notranja (
endoskelet
) in na teko?ini zasnovana (
hidrostatski skelet
); slednja pogosto obravnavajo lo?eno od prvih dveh, saj ne vsebujejo trdnih opornih struktur.
[1]
Veliki zunanji skeleti nosijo sorazmerno manj?e obremenitve kot notranji skeleti iste velikosti, zato imajo ?tevilne ve?je ?ivali, denimo vsi
vreten?arji
, notranje skelete. Primere zunanjih skeletov najdemo pri
?lenono?cih
(
Arthropoda
) in
mehku?cih
(
Mollusca
): okostje tvori trdo zunanjo lupino, ki varuje notranje organe.
Zunanji skelet
je ob opori tudi zunanja za??ita, vendar omejuje rast organizma. Organizmi iz debel mehku?cev in ?lenono?cev so razvili razli?ne re?itve, kako zaobiti to omejitev. Ve?ina mehku?cev ima kalcificiran oklep, katerega premer se z rastjo ?ivali pove?uje, a tako, da se pri tem ohranja oblika. ?lenono?ci po drugi strani svoj skelet zavr?ejo. Proces je znan kot
levitev
. Med levitvijo ?lenono?ec odvr?e stari skelet, zatem pa se regenirira novi, ki zatem na razli?ne na?ine (kalcifikacija, sklerotizacija) otrdi.
Notranji skelet
sestavljajo trdne strukture znotraj telesa, ki jih premika
mi?i?je
. ?e so te strukture mineralizirane (okostenele), kot so pri ljudeh in drugih sesalcih, jim pravimo
kosti
. Druga pomembna sestavina skeleta je
hrustanec
, ki podpira in dopolnjuje okostje. Pri ?loveku obliko
nosu
in
uhljev
podpira hrustanec. Nekateri organizmi imajo celoten skelet izklju?no iz hrustanca in povsem brez kalcificiranih kosti ? zgled so ribe
hrustan?nice
, denimo
morski pes
. Kosti in druge trdne strukture povezujejo
ligamenti
, z mi?i?jem pa jih povezujejo
kite
.
Hidrostatski skelet
je podoben z vodo napolnjenemu balonu. Raz?irjen je predvsem pri
o?igalkarjih
(
Cnidaria
;
koralnjaki
,
klobu?njaki
ipd.) ter
kolobarnikih
(
Annelida
; npr.
pijavka
). Te ?ivali se premikajo tako, da kr?ijo mi?ice, ki obkro?ajo s teko?ino napolnjeno vre?o. S tem v njej ustvarjajo tlak, kar povzro?i gibanje. ?ivali, kot so zemeljski ?rvi, uporabljajo hidrostatski skelet za to, da pri premikanju spreminjajo svojo obliko iz dolge in tanke v kratko in ?okato. Primer hidrostatskega skeleta pri ?loveku je
erekcija
penisa
pri mo?kem in
??egetav?ka
pri ?enski.