Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ve?ina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pri?evanji, ker so
Galci
v prvi
plenitvi Rima
popolnoma uni?ili dr?avni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo. Podatki, ki so na razpolago, so v glavnem povzeti po pripovedovanju Tita Livija, ki je v dobi rimskega cesarstva, pet stoletij po ukinitvi kraljevine, sku?al predstaviti dr?avo s ?im bolj ugledno preteklostjo. Zato je vsebina tega ?lanka v veliki meri
legenda
.
Po zapisih Tita Livija je
Numa
u?ival ugled zaradi svoje miroljubnosti in je bil po Romulovi ?udni in skrivnostni smrti izvoljen za kralja. Poleg tega je bil Sabinec, s ?imer so hoteli izravnati stara nasprotja med prebivalci Rima.
?eprav sprva ni hotel postati kralj, ga je o?e prepri?al v vladavino, saj naj bi pomenila slu?enje bogovom. Njegovo vladanje je bilo zaznamovano z mirom in blaginjo.
Numa je reformiral
rimski koledar
, tako da je z dodatnima mesecema, januarjem in februarjem, uskladil lunino in son?evo leto. Obmo?ja okoli Rima je za la?je upravljanje razdelil na okro?ja. Pri?teva se mu tudi ustanovitev prvih rimskih cehov.
Med rimskimi kralji je bil Numa najbolj religiozen, saj je med svojim vladanjem vpeljal
flamen
,
vestalke
in
pontife
. Zgradil je tudi templja boginje
Veste
ter boga
Janusa
. Po izro?ilu naj bi med njegovo vladavino iz neba padel
Jupitrov
??it, na katerem je bila zapisana usoda Rima. Numa je ukazal narediti 11 kopij tega ??ita, ki so za Rimljane postale svete.
Kot miroljuben mo? je Numa med prebivalce Rima ?iril vrednote pobo?nosti in pravi?nosti. Vrata templja boga Janusa tako niso bila odprta niti en dan, saj Numa v 41. letih svojega vladanja ni bil nikoli v vojnem sporu. Umrl je naravne smrti.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
