Nova Nizozemska Nieuw-Nederland
1614?1667
Zastava Grb
Obala nizozemske kolonije in nekaj naselij prikazanih v primerjavi z dana?njimi mejami
Status	kolonija
Glavno mesto	Novi Amsterdam
Skupni jeziki	nizozem??ina , angle??ina , franco??ina in drugi
Zgodovina
? ustanovitev	1614
? ukinitev	1667
Naslednice Provinca New York Provinca New Jersey

Nova Nizozemska ( nizozemsko Nieuw-Nederland , izgovorjava   ( pomo? · info ) , latinsko Nova Belgica ali Novum Belgium ) je bila nizozemska kolonija, ki je obstajala od leta 1624 do 1667 in je le?ala na vzhodni obali Severne Amerike , na dana?nji Vzhodni obali Zdru?enih dr?av Amerike .

Nizozemska zahodnoindijska dru?ba (NZD), ki je pri?ela tukaj?nje naseljevanje in ga tudi vodila, je upravljala ozemlje, ki se je raztezalo od Newport Baya na vzhodu do reke Delaware na zahodu in vse do Reke svetega Lovrenca na severu. Obmo?je je zavzemalo dana?nje zvezne dr?ave Delaware , Pennsylvania , New York , New Jersey , Massachusetts , Vermont , New Hampshire , Connecticut in Rhode Island . Poglavitno naselitveno podro?je je le?alo na otokih Manhattan in Long Island kot tudi vzdol? bregov rek Hudson , Delaware in Connecticut . Sede? uprave je bil Novi Amsterdam ( nizozemsko Nieuw-Amsterdam ), poznej?i New York .

Najpomembnej?e izvozno blago kolonije, ki je pod zadnjim na?elnikom Petrom Stuyvesantom do?ivelo ?e poseben razcvet, je bilo krzno ter na plodnih tleh pridelan tobak . Leta 1664, tik pred izbruhom druge angle?ko-nizozemske pomorske vojne , so Novi Amsterdam zavzeli Britanci. Z mirom v Bredi so leta 1667 Nizozemci kolonijo odstopili Angle?em. Po ponovnem kratkotrajnem zavzetju je obmo?je Novega Amsterdama po dolo?ilih miru v Westminstru leta 1674 dokon?no pre?lo pod britansko krono.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Trgovci s krznom in trgovske dru?be [ uredi | uredi kodo ]

?eprav je bil obalni pas ustja reke, ki je kasneje postala znana pod imenom Hudson, znan ?e od ekspedicij Giovannija da Verrazana in Estebana Gomeza v 16. stoletju, se je zanimanje Nizozemcev za to podro?je za?elo pojavljati v za?etku 17. stoletja. Angle? Henry Hudson , po katerem je kasneje reka dobila ime, je leta 1609 po njej odplul navzgor in v nekaj indijanskih vaseh zamenjeval krzno in tobak. Ko je novica o Hudsonovem potovanju dosegla Nizozemsko , si je del amsterdamskih trgovcev obetal visoke dobi?ke od donosne trgovine s krznom . Ve? konkuren?nih si skupin trgovcev, ladjarjev in kapitanov je poslalo v letih po 1610 ladje v Severno Ameriko in med seboj tekmovalo v ceni, kdo bo ponudil ve? za krzno, pridobljeno od Indijancev.

Takoj, ko se je v praksi pokazalo, da so se mar?e v ?e tako ali tako stro?kovno izdatnih in tveganih poslih zni?ale, so se dotedanji tekmeci sporazumeli in ustanovili "Novonizozemsko dru?bo" ( Compagnie van Nieuwnederlant ). Dru?bi so Nizozemske generalne province 17. marca 1614 podelile monopol, ki jim je dovoljeval, da smejo v naslednjih treh letih imeti ?tiri ladijske odprave na podro?je med 40° in 45° severne zemljepisne ?irine. Oktobra 1618, deset mesecev po uvedbi monopola, si je dru?ba izprosila novo ustanovno listino. V tem ?asu so generalne province ?e ustanovile novo dru?bo - Nizozemsko zahodnoindijsko dru?bo ( Geoctroyeerde West-Indische Compagnie ), kraj?e NZD, ki se je ?tela kot sestrska dru?ba Nizozemske vzhodnoindijske dru?be (NVD).

Kmalu po 1621, ko se je po dvanajstletnem premirju ponovno razplamtela nizozemska osamosvojitvena vojna proti ?pancem, so generalne province izdale ustanovno listino novoustanovljeni dru?bi. Pri tem niso imeli toliko v mislih poseljevanja prekomorskih podro?ij, temve? veliko bolj gospodarsko izkori??anje in voja?ko podporo s pomo?jo ladij zasebno financirane dru?be. Zaradi tega je trajalo ?e dve leti, da so zagotovili zadostna denarna sredstva, saj je bil nizozemski finan?ni svet sprva nenaklonjen projektu. Tako so jeseni 1623 z ladjo Maackreel prvi? dosegli Novi Svet. Maackreel je tekom tiste zime plula vzdol? reke Hudson ter trgovala in se 1624 vrnila v domovino. Tega leta so z ladjama Eendracht in Nieu Nederlandt prispeli na ameri?ko vzhodno obalo prvi naseljenci.

Prvi kolonisti [ uredi | uredi kodo ]

Ko je angle?ki veleposlanik v Haagu leta 1622 izpostavil angle?ko zahtevo po obmo?ju okoli reke Hudson, se je Nizozemcem zdelo potrebno karseda hitro spoprijeti se z dejstvi, da za??itijo svoje lastne interese. Da bi opravi?ili interese do kolikor mo?no velikega podro?ja, so se kolonisti iz ladje Eendracht pod vodstvom Adriana Joriszoona Thienponta razpr?ili na ve? lokacijah ob rekah Connecticut, Delaware ter ob ustju reke Hudson in navzgor vzdol? toka. Na kraju, kjer danes stoji mesto Albany , so 1624 ustanovili Fort Oranje .

Naseljenci, ki so prispeli z ladjo Nieu Nederlandt v kasneje istoimensko kolonijo, so bili protestantski Valonci , ki so pribe?ali iz ?panske Nizozemske - 30 dru?in oziroma 110 oseb zbranih okrog Cornelisa Jacobszoona Maya . Da bi se bolje zavarovali pred napadi, kakr?nih so se bali, so se naselili na majhnem oto?ku tik pred Manhattnom, imenovanem Pagganack, ki se danes imenuje Governors Island .

Naseljenci so na?li plodno zemljo, bogato z divja?ino in ribjimi lovi??i, predvsem pa je imela ugodno podnebje, kakr?no so ponujale tudi nizozemske kolonije na zahodni afri?ki obali ali pa tudi Karibi. V sodobnih opisih so zemljepisne danosti presojali v prvi vrsti iz vidika gospodarske smotrnosti. Najve? prostora pa ti opisi kljub vsemu namenjajo Indijancem, ki so v nizozemskih virih ve?inoma ozna?eni kot "divji". Med njimi so bili Mohawki , ?ive?i zahodno od Forta Oranje, najve?ji dobavitelji krzna Nizozemcem. ?eprav je bila za vse komunikacija med naseljenci in Indijanci zaradi nepoznavanja jezikov te?ka, sta obe skupini do konca 30. let ?iveli prete?no v miru.

Ustanovitev Novega Amsterdama [ uredi | uredi kodo ]

Prvemu na?elniku kolonije Cornelisu Jacobszoonu Mayu se je pogodba po enem letu iztekla. Njegov naslednik Willem Verhulst je aprila 1625 od NZD prejel naro?ilo, naj naseljence skoncentrira v ve?jem naselju, verjetno z razlogom zmanj?ati stro?ke in se hkrati bolje braniti pred mo?nimi napadi. Ko se je pri vodenju ustanovitve Novega Amsterdama na skrajni ju?ni to?ki otoka Manhattan izkazal za nezadostno podkovanega, so ga spomladi 1626 zamenjali s Petrom Minuitom . Minuit je od Indijancev ?e isto leto odkupil otok za legendarno vsoto 60 guldnov , pri ?emer so Indijanci kot protivrednost verjetno prejemali razli?no blago. Novembra 1626 je novica dosegla Amsterdam, naprej pa jo je generalnim provincam kot vodja zahodnoindijskih zadev posredoval Pieter Janszoon Schaghen v danes znamenitem "Schaghenovem pismu".

Medtem ko so naselbine le?e?e naprej v notranjosti de?ele vse do konca nizozemskega obdobja Nove Nizozemske ohranile svoj zna?aj kot povsem krznarske postojanke sredi obmo?ij indijanskih plemen, pa Novi Amsterdam ni bil ve? zgolj sredi??e trgovine in plovbe kolonije, temve? je polagoma postal tudi center razli?nih drugih obrtnih dejavnosti.

Naselitveni problemi in odziv NZD [ uredi | uredi kodo ]

Ljudje, ki so v 17. stoletju zapustili Evropo in se naselili v Novi Svet, so imeli za svojo odlo?itev razli?ne razloge. Najpomembnej?i razlogi za izseljevanje so bili gospodarske ali verske narave. Poleg tega so imeli Nizozemci le malo prilo?nosti, da so si lahko privo??ili breme potovanja, ki je v enem kosu trajalo od dva do tri mesece. V prvi polovici 17. stoletja je nizozemsko gospodarstvo cvetelo. Temu obdobju zato pravimo tudi zlata doba ( Gouden eeuw ). Podobno je opaziti tudi pri versko-vzro?nem izseljevanju: za razliko od angle?kih kolonij je v Novo Nizozemsko prihajalo le malo verskih ube?nikov, saj je bila Republika sedmih zdru?enih nizozemskih provinc v primerjavi z drugimi evropskimi dr?avami glede verskih vpra?anj strpnej?a. Posledica tega, da je Nova Nizozemska do sredine stoletja trpela zaradi kroni?nega pomanjkanja priseljencev, je bila ta, da je kolonija v primerjavi z drugimi ozemlji vzhodne severnoameri?ke obale zaostala v razvoju.

Nizozemska zahodnoindijska dru?ba je razli?no ukrepala za re?evanje te te?ave. Kot prvo je z oglasnimi bro?urami ogla?evala v tujini za pridobivanje nem?kih, flamskih in valonskih izseljencev, kot drugo pa je potencialne naseljence iskala z mo?nostjo pridobitve milej?ih trgovinskih dolo?il. Tu sta tr?ila med seboj dva interesna tabora: trgovski sektor je hotel ?im bolj zategovati stro?ke naseljevanja, obenem pa dobiti velike dobi?ke iz krznarske trgovine. Naselitveni sektor pa je sku?al dose?i ?isto povsem nasprotne u?inke in si je dolgoro?no ?elel oja?ane kmetijske izrabe kolonije ter izklju?itev baltskih dr?av kot dobaviteljic ?ita, ki ga je potrebovala Nizozemska. ?iroko zasnovana pridelava ?itaric neposredno v prekomorskih de?elah bi lahko poleg tega - ?e le mogo?e - nadomestila skrajno drage preskrbovalne po?iljke v Brazilijo in Curacao . Julija 1629 je pri?lo do kompromisa. Monopol NZD nad donosno trgovino s krznom je sprva ostal v funkciji in je kot protiute? omogo?il nekaterim svojim finan?no mo?nim direktorjem vzpostavitev dednega zemlji?kega gospostva v prekomorskih de?elah. NZD je prepustila zemlji?kim gospodom, tako imenovanim patroonom, posami?ne manj?e enote zemlji?kih posestev, na katerih so smeli izvr?evati ?iroka pooblastila - od pobiranja davkov pa do sodne oblasti. Kot povra?ilo pa se je "patroon" obvezal, da bo v razdobju ?tirih let na svojem posestvu naselil najmanj petdeset ljudi starej?ih od petnajst let. Kljub vsemu se je patronatni sistem izjalovil. Vedno znova je prihajalo do nasprotij med lastniki in NZD ali med naseljenci in Indijanci. ?e bolj odlo?ilno je bilo, da navkljub velikopoteznim ponudbam "patrooni" niso uspeli zagotoviti ustreznega ?tevila naseljencev za delovno silo. V sporih, ki so po letu 1639 izbruhnili z Indijanci, so propadle vse naselbine do kraja Rensselaerswijck, le?e?ega vzhodno od dana?njega mesta Albany.

Funkcija monopola trgovine s krznom in indijanska vojna [ uredi | uredi kodo ]

Pri nalogah monopola dru?be je imel izvoz bobrovega krzna osrednjo vlogo v gospodarstvu Nove Nizozemske. Krzno so prinesli od Indijancev, ?ive?ih na tistem podro?ju, na trgovska sti?i??a in ga tam po ceni, ki ga je dolo?ila NZD, zamenjali za drugo blago. ?e leta 1624 je dru?ba izvozila v mati?no de?elo okoli 5000 krzn v skupni vrednosti 27.000 guldnov. ?eprav je 1635. dospelo na Nizozemsko ?e okoli 16.000 kosov krzna v skupni vrednosti kar 135.000 guldnov, so bila pri?akovanja finan?nim pritiskom izpostavljene dru?be ?e dolgo neizpolnjena. Od 1634 so se pojavljale novice o prodoru angle?kih naseljencev na podro?je, ki si ga je lastila Nizozemska. ?tiri leta kasneje je NZD kon?no uvedla in raz?irila trgovinski monopol na krzno s pomo?jo mitnine na vse uvoze in izvoze. Hkrati so se odpovedali svoji dotedanji politiki dodeljevanja zemlje in vsem priseljencem brezpla?no ponudili toliko zemlje, kolikor so je lahko obdelovali.

Ta sprememba iz trgovske v naselbinsko kolonijo pa je pripeljala do sporov z Indijanci. Na eni strani je povzro?ila vznemirjanje zaradi naglega zvi?anja potreb po zemlji iz strani nizozemskih naseljencev, po drugi strani pa je pri?lo do napetosti zaradi nara??anja cen krzna, ki jih je vse do tedaj dolo?ala NZD. Vse bolj stopnjevani napadi so se med 1643 in 1645 razbesneli v krvavo vojno z izdatnimi izgubami za obe strani, zaradi ?esar je od leta 1638 uradujo?ega na?elnika Willema Kiefta zamenjal Peter Stuyvesant .

Stuyvesantova doba [ uredi | uredi kodo ]

Za ?asa Petra Stuyvesanta se je ?tevilo prebivalcev Nove Nizozemske pove?alo. Ukinitev monopola NZD-ju na krzno leta 1638 ni uspela odlo?ilno podkrepiti vzpodbud po ve?jem priseljevanju. Preobrat se je zgodil, ko se je sredi stoletja za?ela na Nizozemskem upo?asnjevati gospodarska rast. Vedno ve? naseljencev je v 50. letih 17. stoletja od?lo na pot ?ez Atlantik in do 1664 je kolonija narasla na okoli sedem do osem tiso? prebivalcev.

Na gospodarski ravni je sredi 30. let v Novi Nizozemski pridelan tobak za?el izpodrivati krzno kot najbolj uspe?no izvozno blago. Pri tem je igralo odlo?ilno vlogo doseganje dobi?kov na evropskih trgih kot je bil London ali Amsterdam s pomo?jo velikih mar? na bobrovo krzno. Za povrhu je pridelava tobaka v koloniji postala manj?a od pridelave tobaka v Virginiji. ?e leta 1658 je prete?ni del v Novem Amsterdamu natovorjenega tobaka prihajal iz angle?ke proizvodnje.

Odnosi s sosedi so postali za Novo Nizozemsko v Stuyvesantovem obdobju izrazito te?ki. Na severu sta dele nizozemskega ozemlja terjali zase Francija in Anglija, na jugu ?vedska. Medtem ko je ?vedska svoje ozemlje Nova ?vedska ( Nova Svecia ), le?e?e ob ustju reke Delaware, eno leto po zavzetju Fort Casimirja (1655) prodala mestu Amsterdam, so privedli spori z Angle?i na severu kon?no do ustanovitvene listine, izdane 1662 za Connecticut, v kateri je Karel II. Angle?ki zahteval celotno ozemlje nizozemske kolonije zase, s ?imer je pravzaprav predvidel kasnej?e zavzetje leta 1664.

Stuyvesant pa se je moral spopasti tudi z nekaterimi notranjimi problemi. Ob dejstvu, da je nenavadno pisana me?anica naseljencev najrazli?nej?ega izvora, jezikov in ver pripeljala do sporov znotraj novonizozemske dru?be, se je ?e za ?asa uradovanja Willema Kiefta ustvarilo opozicijsko gibanje napram NZD kot lastnika kolonije. Do leta 1657 si je ta opozicija priborila vse ve?je pravice glede vpra?anja ustave in dr?avljanskih pravic. V svoji spomenici tako napadajo NZD in svojega predstojnika Stuyvesanta z grobimi besedami kot "izkori??evalca" in "tirana". Kljub vsem sporom so Novo Nizozemsko na koncu Stuyvesantovega obdobja, vendar ne zaradi notranjih te?av, temve? zaradi sporov na svetovnopoliti?ni ravni, izgubili.

Nova Nizozemska pade v britanske roke [ uredi | uredi kodo ]

?e v ?asu vladanja lorda protektorja Oliverja Cromwella je za?ela Anglija agresivnej?o zunanjo politiko proti svojim nizozemskim tekmecem, ki se je nadaljevala tudi po restavraciji Stuartov v angle?ki monarhiji, in sicer pod kraljem Karlom II. Prvi korak nove vladavine, ki se je usmerila proti nizozemski trgovini, je bila leta 1660 zaostritev Navigacijske listine iz leta 1651. Ob Novi Nizozemski kot vmesni postaji nizozemskega blaga, namenjenega v angle?ke severnoameri?ke kolonije, in v obratni smeri za virginijski tobak in drugo prekomorsko blago, namenjeno v Evropo, so se znali nizozemski trgovci zelo enostavno izogibati tem trgovinskim omejitvam. Hkrati je bilo za britansko utrditev pomorske nadvlade in nenazadnje tudi iz strate?kih razlogov pomembno, da pod sebe spravijo celotno severnoameri?ko vzhodno obalo od Karoline do Nove ?kotske .

Leta 1662 je kralj Karel podelil angle?kim kolonistom v Connecticutu ustanovno listino, ki je vklju?evala tudi ozemlje Nove Nizozemske. 12. marca 1664 je dosodil celotno nizozemsko atlantsko obalo Jakobu II. , svojemu bratu ter nasledniku in vrhovnemu poveljniku angle?ke flote. Tako so se za?ele obnovljene napetosti in voja?ki spopadi med Angle?i in Nizozemci v Novem Svetu.

Brez vojne napovedi je 18. avgusta 1664 britanska ekspedicija s ?tirim ladjami pod poveljstvom Richarda Nicollsa vplula v pristani??e Novega Amsterdama. Proti Stuyvesantsovi volji, verjetno zaradi njegove nepriljubljenosti, so se Nizozemci 27. avgusta vdali brez boja. Britanci so prevzeli kolonijo in jo poimenovali v ?ast vojvode yor?kega, svojega bodo?ega kralja, New York. Mir v Bredi je potrdil prevzem: Nizozemci so prejeli v zameno Surinam .

V tretji angle?ko-nizozemski vojni so Nizozemci pod Cornelisom Evertsenom ?e enkrat uspeli za petnajst mesecev zavzeti kolonijo, vendar je z drugim westminstrskim mirom leta 1674 dokon?no pre?la pod angle?ko krono in postala britanska kolonija .

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

• New Netherland Project ? Das von New York State Library und der New Yorker Holland Society finanzierte Projekt widmet sich seit 1974 der Veroffentlichung von Quellen zur Geschichte Nieuw Nederlands. Bislang sind 18 von geplanten 24 Banden der New Netherland Documents Series erschienen.
• Joost Hartgers: Beschryvinghe van Virginia, Nieuw Nederlandt, Nieuw Engelandt, en d’ Eylanden Bermudes, Berbados, en S. Christoffel dienstelyck voor elck een derwaerts handelende, en alle voortplanten van nieuw Colonien , Amsterdam 1651 (Digitale Reproduktion der Universitatsbibliothek Utrecht)
• Adriaen van der Donck: Vertoogh van Nieu-Nederland weghens de gheleghentheydt, vruchtbaerheydt, en sobe-ren staet deszelfs Arhivirano 2005-01-29 na Wayback Machine . , ’s-Gravenhage 1650 (Digitale Reproduktion der Universitatsbibliothek Utrecht)
• Brief Peter Schaghens (1626) uber den Kauf von Manhattan Island fur 60 Gulden Arhivirano 2006-10-15 na Wayback Machine . (Kommentierte Digitale Reproduktion mit ndl./engl. Transkriptionen im New Netherland Project ) (auch als PDF Arhivirano 2006-10-15 na Wayback Machine . verfugbar)
• Jaap Jacobs: New Netherland. A Dutch Colony in Seventeenth-Century America , Leiden 2005, ISBN 90-04-12906-5 (Referenzwerk zur Geschichte Nieuw Nederlands. Die Arbeit basiert auf umfangreichen Quellenstudien und bezieht auch eine Reihe zuvor unbekannter Materialien mit ein. In sieben Kapiteln widmet Jacobs sich vor allem wirtschafts- und sozialgeschichtlichen Fragestellungen)
• Joyce Diane Goodfriend (Hrsg.): Revisiting New Netherland, perspectives on early Dutch America , Leiden 2005, ISBN 90-04-14507-9 (Aufsatzband mit Beitragen zur Geschichte der niederlandischen Besiedlung Nordamerikas)
• Eric Nooter (Hrsg.): Colonial Dutch studies: an interdisciplinary approach , New York 1988, ISBN 0-8147-5763-4 (Die im Band enthaltenen vier Beitrage zu einem im Marz 1985 in New York abgehaltenen Kongress geben einen guten Uberblick uber die Historiografie Nieuw Nederlands)
• Oliver A. Rink: Holland on the Hudson, an economic and social history of Dutch New York , Ithaca 1986, ISBN 0-8014-1866-6 (Rinks Ergebnisse beruhen auf der Auswertung von Amsterdamer Notariatsakten. Der Schwerpunkt der Arbeit liegt auf der Untersuchung der wirtschaftlichen Ausbeutung Nieuw Nederlands durch eine relativ kleine Gruppe Amsterdamer Kaufleute, die durch den Handel mit Pelzen und Versorgungsgutern fur die Siedler Gewinne schrieben, wahrend die allgemeine Entwicklung der Kolonie nur schleppend vorankam)
• George M. Asher: A Bibliographical and Historical Essay on the Dutch Books and Pamphlets relating to New Netherland and to the Dutch West-India Company and to its possessions in Brazil ^{[ mrtva povezava ]} , Amsterdam 1854ff. (Digitalno razmo?ila univerzitetna knji?nica v Utrechtu)
• De Halve maen. Quarterly magazine of the Dutch colonial period in America. Uredil Holland Society of New York . ISSN 0017-6834

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Nova Nizozemska

• New Netherland Project (angle?ko)