Nizozemski Sveti Martin
(
nizozemsko
Sint Maarten
,
izgovorjava
[s?nt?maːrt?(n)]
(
poslu?aj
)
) je upravna enota, ki sestavlja Kraljevino Nizozemsko na
Karibih
. Z 41.486 prebivalci januarja 2019 na povr?ini 4.144 km
2
(1.600 sq mi) obsega ju?ni del tj. 40 % razdeljenega otoka Sveti Martin, medtem ko severnih 60 % otoka predstavlja francosko ?ezmorsko skupnost Saint Martin.
Glavno mesto
Svetega Martina je Philipsburg. Skupaj se Sveti Martin in drugi nizozemski otoki na
Karibih
pogosto imenujejo nizozemski Karibi .
Pred 10. oktobrom 2010 je bil Sveti Martin znan kot oto?ko ozemlje Sveti Martin (
nizozemsko
Eilandgebied Sint Maarten
) in je bilo eno od ?estih oto?kih ozemelj (
eilandgebieden
), ki je sestavljalo
Nizozemske Antile
.
[3]
Sveti Martin ima status ?ezmorske de?ele in ozemlja (OCT) in ni del
Evropske unije
.
6. in 7. septembra 2017 je otok prizadel orkan Irma kategorije 5+, ki je povzro?il obse?no in znatno ?kodo na zgradbah in infrastrukturi.
[3]
Otok je poimenoval
Kri?tof Kolumb
v ?ast
svetega Martina Tourskega
, saj ga je prvi? videl na svetnikov praznik 11. novembra 1493.
[4]
Sint Maarten
je Sveti Martin v nizozem??ini.
Sveti Martin so ?e ve? stoletij naseljevali
Ameri?ki staroselci
, arheolo?ke najdbe pa ka?ejo na ?love?ko prisotnost na otoku ?e leta 2000 pred na?im ?tetjem.
[5]
Ti ljudje so se najverjetneje preselili iz Ju?ne Amerike. Najstarej?a identificirana skupina so bili ljudje Arawak, za katere se domneva, da so se naselili okoli obdobja 800 pred na?im ?tetjem ? 300 pr. n. ?t. Pribli?no 1300-1400 AD so se za?eli razseljevati s prihodom bolj bojevitih ljudstev s Karibov.
Obi?ajno verjamejo, da je
Kri?tof Kolumb
otok poimenoval v ?ast
svetega Martina Tourskega,
ko ga je odkril na svojem drugem potovanju odkrivanja. Vendar je dejansko ime uporabil za otok, ki se zdaj imenuje Nevis, ko se je zasidral na morju 11. novembra 1493, na praznik svetega Martina. Zaradi zmede ?tevilnih slabo za?rtanih majhnih otokov na Zavetrnih otokih je bilo to ime po naklju?ju preneseno na otok, ki je zdaj znan kot Sveti-Martin/Sint Maarten.
[6]
[7]
Kot nominalno ?pansko ozemlje je otok postal sredi??e konkuren?nega interesa evropskih sil, predvsem
Francije
,
Velike Britanije
in
Nizozemske
. Medtem ko so Francozi ?eleli kolonizirati otoke med Trinidadom in
Bermudskimi otoki
, so Nizozemci na?li
Sveti Martin
kot priro?nega na pol poti med njihovimi kolonijami v New Amsterdamu (dana?nji
New York
) in Novo Nizozemsko. Medtem je prebivalstvo Ameri?kih domorodcev za?elo strmo upadati in je umiralo zaradi vnesenih bolezni, na katere niso imeli imunosti.
Nizozemci so leta 1631 na otoku zgradili utrdbo ( Fort Amsterdam ); Jan Claeszen Van Campen je postal njegov prvi guverner,
nizozemska zahodnoindijska dru?ba
pa je na otoku za?ela kopati
sol
. Napetosti med Nizozemsko in ?panijo so bile ?e visoke zaradi potekajo?e
osemdesetletne vojne
, leta 1633 pa so ?panci zavzeli Sveti Martin in pregnali nizozemske koloniste. V Point Blanchu so zgradili to, kar je zdaj stara ?panska utrdba, da bi zavarovali ozemlje. Nizozemci pod vodstvom Petra Stuyvesanta so posku?ali vrniti nadzor leta 1644, vendar so bili odbiti.
[8]
Ko pa se je leta 1648 osemdesetletna vojna kon?ala, so otok ?panci preprosto zapustili, ker niso ve? videli strate?ke ali gospodarske vrednosti na otoku.
Ker je Sveti Martin spet prost, so tako Nizozemci kot Francozi izkoristili prilo?nost, da ponovno vzpostavijo svoja naselja.
[5]
Nizozemski kolonisti so pri?li iz
Svetega Evstahija
, Francozi pa iz St. Kittsa. Po za?etnem konfliktu sta obe strani spoznali, da nobena ne bo zlahka popustila. Da bi se izognili vsesplo?ni vojni, so leta 1648 podpisali pogodbo v Concordii, ki je otok razdelila na dva dela.
[9]
Med pogajanji o pogodbi so imeli Francozi pred obalo floto
voja?kih
ladij, ki so jih uporabili kot gro?njo, da bi si pridobili ve? ozemlja. Kljub pogodbi odnosi med obema stranema niso bili vedno prisr?ni. Med letoma 1648 in 1816 so spopadi ?estnajstkrat spremenili mejo. Celoten otok je bil pod dejanskim francoskim nadzorom od leta 1795, ko je Nizozemska postala marionetna dr?ava pod
francoskim cesarstvom
do leta 1815. Na koncu so Francozi obvladovali 53 km
2
(61 %) proti 34 km
2
(39 %) na nizozemski strani.
Za obdelavo novih nasadov bomba?a, tobaka in sladkorja so Francozi in Nizozemci za?eli uva?ati veliko ?tevilo afri?kih su?njev, ki so kmalu presegli ?tevilo Evropejcev.<ref
≫History of Saint Martin≪
. Pridobljeno 24. julija 2019
.
</ref> Prebivalstvo su?njev je hitro preseglo ?tevilo lastnikov zemlje. Podvr?eni okrutnemu ravnanju, so su?nji uprizarjali upore, ki so zaradi njihovega velikega ?tevila zbujali skrbi. Leta 1848 so Francozi
odpravili su?enjstvo
v svojih kolonijah, vklju?no s francosko stranjo Sv. Martina. Su?nji na nizozemski strani otoka so protestirali in grozili, da bodo pobegnili na francosko stran, da bi zaprosili za azil. Lokalne nizozemske oblasti so nato osvobodile svoje su?nje. ?eprav so ta odlok spo?tovali lokalno, so su?nji postali pravno svobodni ?ele leta 1863, ko so Nizozemci odpravili su?enjstvo v vseh svojih oto?kih kolonijah.
[10]
Po ukinitvi su?enjstva je kultura nasadov nazadovala in oto?ko gospodarstvo je trpelo. Leta 1939 je Sveti Martin dobil velik zagon, ko so ga razglasili za brezcarinsko pristani??e.
Turizem je za?el rasti od petdesetih let dvajsetega stoletja naprej, mednarodno letali??e princese Juliane pa je postalo eno najbolj obremenjenih na vzhodnih Karibih. Ve?ji del tega obdobja je Sveti Martin vodil poslovni tajkun Claude Wathey iz Demokratske stranke.
[11]
Tudi demografija otoka se je v tem obdobju mo?no spremenila, saj se je prebivalstvo do sredine devetdesetih let dvajsetega stoletja pove?alo s samo 5.000 ljudi na okoli 60.000 ljudi. Priseljevanje iz sosednjih Malih Antilov,
Curacaoa
,
Haitija
,
Dominikanske republike
,
Zdru?enih dr?av Amerike
,
Evrope
in
Azije
je doma?e prebivalstvo spremenilo v manj?ino.
[12]
Sveti Martin je leta 1983 postal "oto?ko ozemlje" (
eilandgebied
v
nizozem??ini
)
Nizozemskih Antilov
. Pred tem datumom je bil Siveti Martin del oto?kega ozemlja vetrovnih otokov, skupaj s Sabo in
Svetim Evstahijem
. Status oto?kega ozemlja vklju?uje precej?njo avtonomijo, povzeto v Uredbi o otokih Nizozemskih Antilov. V tem obdobju so Svetemu Martinu vladali Oto?ki svet, Izvr?ni svet in podguverner (
nizozemsko
gezaghebber
), ki ga je imenovala nizozemska krona.
Leta 1994 sta Kraljevina Nizozemska in
Francija
podpisali francosko-nizozemsko pogodbo o mejnih kontrolah na Svetem Martinu, ki omogo?a skupno francosko-nizozemsko mejno kontrolo na tako imenovanih "rizi?nih letih". Po nekaj zamude je bila pogodba ratificirana novembra 2006 na Nizozemskem in je nato za?ela veljati 1. avgusta 2007.
10. oktobra 2010 je Sveti Martin postal sestavni del kot de?ela (
nizozemsko
Land Sint Maarten
) znotraj Kraljevine Nizozemske, zaradi ?esar je ustavno enakopravna partnerica z
Arubo
,
Curacaom
in samo
Nizozemsko
. Dan ustave (10. oktober) se vsako leto praznuje kot dr?avni praznik .
[13]
Sveti Martin zaseda ju?no polovico otoka Saint Martin na Zavetrnih otokih; severna polovica tvori francosko ozemlje Saint Martin. Na severu ?ez Angviljski preliv le?i britansko ?ezmorsko ozemlje
Anguilla
, jugovzhodno od otoka le?i francoski otok Sveti Jernej (Barthelemy), ju?neje pa nizozemska otoka Saba in
Sveti Evstahij
.
Sveti Martin meri 41.44 km
2
.
[3]
Teren je na splo?no hribovit, najvi?ji vrh pa je Mount Flagstaff na 383 m. Obmo?je zahodno okoli letali??a je polo?nej?e in vsebuje nizozemski del lagune Simpson Bay. Veliki slani ribnik le?i severno od Philipsburga. Ob obali le?i ve? majhnih otokov. Little Key le?i v laguni Simpson Bay.
V okvir Svetega Martinu sodi skupno deset otokov, vklju?no z:
[14]
Sveti Martin je sestavni del kot de?ela Kraljevine Nizozemske in kot tak je monarh Nizozemske vodja dr?ave, ki ga lokalno zastopa guverner.
[3]
Po razpustitvi
Nizozemskih Antilov
je oto?ki svet Svetega Martina 21. julija 2010 soglasno sprejel ustavo Svetega Martina. Volitve v nov oto?ki svet so bile 17. septembra 2010, saj se je ?tevilo sede?ev pove?alo z 11 na 15. Novoizvoljeni oto?ki svet je 10. oktobra postal Posest Svetega Martina.
[15]
Sveti Martin je ve?inoma avtonomen v notranjih zadevah, Nizozemska pa je odgovorna za zunanjo diplomacijo in obrambo.
Po popisu prebivalstva Nizozemskih Antilov leta 2011 je bilo na oto?kem ozemlju 33.609 prebivalcev.
[16]
Po popisu 2017 je celotno prebivalstvo de?ele doseglo 40.535.
[17]
- Philipsburg (1894 prebivalcev)
- Lower Prince's Quarter (10.833 prebivalcev)
- Cul de Sac (8.588 prebivalcev)
- Cole Bay (7.194 prebivalcev)
- Upper Prince's Quarter (4.595 prebivalcev)
- Little Bay (Fort Amsterdam) (5.581 prebivalcev)
- Simpson Bay (1142 prebivalcev)
- Lowlands (708 prebivalcev)
Angle??ina je vsakdanji jezik komunikacije na Svetem Martinu in tudi prvi jezik doma?inov Svetega Martina.
[3]
Lokalno angle?ko nare?je ali kreolsko govorijo v neformalnih situacijah "santmartenci" med seboj. Ve?ina prebivalcev Svetega Martina se u?i nizozem??ine kot drugega jezika in ga uporablja samo pri komunikaciji z drugimi govorci nizozem??ine.
Sveti Martin skupaj s
Curacaom
uporablja kot valuto nizozemski antilski gulden. Gospodarstvo je mo?no odvisno od turizma, bodisi zaradi dolgotrajnega bivanja ali enodnevnih izletov s ?tevilnih kri?ark, ki pristajajo v pristani??u Philipsburg; v tem sektorju je zaposlenih okoli 80 % delovne sile.
[19]
Pojavlja se nekaj omejenega kmetijstva, vendar je ve?ina hrane uvo?ena.
[19]
Leta 2014 je imel St. Martin ve? igralnih avtomatov na prebivalca kot katera koli druga dr?ava na svetu.
[20]
- ↑
≫Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? ? Rijksoverheid.nl≪
. 19. maj 2015.
- ↑
≫CBS Statline≪
.
- ↑
3,0
3,1
3,2
3,3
3,4
≫CIA World Factbook ? Sint Maarten≪
. Pridobljeno 24. julija 2019
.
- ↑
≫CIA World Factbook ? Saint Martin≪
. Pridobljeno 24. julija 2019
.
- ↑
5,0
5,1
≫History of Saint Martin≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 17. avgusta 2019
. Pridobljeno 24. julija 2019
.
- ↑
Hubbard, Vincent K. (2002).
A History of St Kitts
. MacMillan Caribbean. str.
13
.
ISBN
0333747607
.
- ↑
Morison, Samuel Eliot (1974).
The European Discovery of America, The Southern Voyages
. Oxford University Press. str.
108
-109.
- ↑
Caribbean: The Lesser Antilles
Karl Luntta
- ↑
Henocq, Christophe (15. marec 2010),
≫Concordia Treaty, 23rd March 1648≪
,
Heritage
,
6
: 13
, pridobljeno 17. septembra 2018
- ↑
Lampe, Armando (2001).
Mission Or Submission?: Moravian and Catholic Missionaries in the Dutch Caribbean During the 19th Century
. Otto Harrassowitz Verlag. str. 154.
ISBN
9783525559635
.
- ↑
NRC.nl -
Sint Maarten bloeit, politici leven in luxe
Arhivirano
2010-07-21 na
Wayback Machine
.
- ↑
Oostindie 1998:126-127
- ↑
≫Building the Nation, Investing in our Future, selected theme for Constitution Day 2021≪
.
SXM IslandTime
(v ameri?ki angle??ini). 7. oktober 2021
. Pridobljeno 30. januarja 2022
.
- ↑
≫Islands of Sint Maarten≪
.
GeoNames
. Pridobljeno 1. oktobra 2021
.
- ↑
RNW.nl -
Eilandsraad Sint Maarten unaniem achter staatsregeling
- ↑
≫GeoHive - St. Maarten population≪
.
Geohive.com
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 25. oktobra 2015
. Pridobljeno 27. oktobra 2015
.
- ↑
≫Statistical Yearbook 2017≪
(PDF)
. Department of Statistics Sint Maarten. 2017. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
(PDF)
dne 1. oktobra 2020
. Pridobljeno 8. januarja 2020
.
- ↑
18,0
18,1
≫Central America and Caribbean ::SINT MAARTEN≪
. CIA The World Factbook.
- ↑
19,0
19,1
≫CIA World Factbook ? Sint Maarten≪
. Pridobljeno 24. julija 2019
.
- ↑
≫The World Count of Gaming Machines, 2014≪
(PDF)
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
(PDF)
dne 8. decembra 2015
. Pridobljeno 19. oktobra 2015
.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|