한국   대만   중국   일본 
Nizozemski Sveti Martin - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Nizozemski Sveti Martin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nizozemski Sveti Martin

Sint Maarten
Posebna ob?ina Kraljevine Nizozemske
Posebna ob?ina Sveti Evstahij
posebna ob?ina Sveti Evstahij   ( nizozemsko )
Zastava Nizozemski Sveti Martin
Zastava 		Grb Nizozemski Sveti Martin
Grb
Geslo: 
"Semper progrediens"   ( latinsko )
( angle?ko "Always progressing" )
Himna: "O Sweet Saint Martin's Land"
Lokacija Sv. Martina
Lokacija Svetega Martina (obkro?eno z rde?o)
Koordinati : 18°02′N 63°03′W  /  18.033°N 63.050°W  / 18.033; -63.050
Suverena dr?ava Kraljevina Nizozemska
Vklju?itev v Nizozemsko 10. oktober 2010 ( Razpad Nizozemskih Antilov )
Status dr?ave 10. oktober 2010
Glavno mesto
(in najve?je mesto) 		Philipsburg
Upravljanje
 ? Vrsta Parlamentarni predstavni?ka demokracija v okviru ustavna monarhija
 ? Kralj Viljem Aleksander Nizozemski
 ? Guverner Ajamu Baly
 ? Predsednik vlade Luc Mercelina
Povr?ina
 ? Skupno 4.144 km 2
Prebivalstvo
  (1. januar 2019) [2]
 ? Skupno 41,486
 ? Gostota 1.221 preb./km 2
Demonim St. Martiner
?asovni pas UTC?4 ( AST )
Klicna ?tevilka +1-721
Koda ISO 3166
Valuta Nizozemski antilski gulden

Nizozemski Sveti Martin ( nizozemsko Sint Maarten , izgovorjava [s?nt?maːrt?(n)] ( poslu?aj ) ) je upravna enota, ki sestavlja Kraljevino Nizozemsko na Karibih . Z 41.486 prebivalci januarja 2019 na povr?ini 4.144 km 2 (1.600 sq mi) obsega ju?ni del tj. 40 % razdeljenega otoka Sveti Martin, medtem ko severnih 60 % otoka predstavlja francosko ?ezmorsko skupnost Saint Martin. Glavno mesto Svetega Martina je Philipsburg. Skupaj se Sveti Martin in drugi nizozemski otoki na Karibih pogosto imenujejo nizozemski Karibi .

Pred 10. oktobrom 2010 je bil Sveti Martin znan kot oto?ko ozemlje Sveti Martin ( nizozemsko Eilandgebied Sint Maarten ) in je bilo eno od ?estih oto?kih ozemelj ( eilandgebieden ), ki je sestavljalo Nizozemske Antile . [3] Sveti Martin ima status ?ezmorske de?ele in ozemlja (OCT) in ni del Evropske unije .

6. in 7. septembra 2017 je otok prizadel orkan Irma kategorije 5+, ki je povzro?il obse?no in znatno ?kodo na zgradbah in infrastrukturi. [3]

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Otok je poimenoval Kri?tof Kolumb v ?ast svetega Martina Tourskega , saj ga je prvi? videl na svetnikov praznik 11. novembra 1493. [4]

Sint Maarten je Sveti Martin v nizozem??ini.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Predkolonialno obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Sveti Martin so ?e ve? stoletij naseljevali Ameri?ki staroselci , arheolo?ke najdbe pa ka?ejo na ?love?ko prisotnost na otoku ?e leta 2000 pred na?im ?tetjem. [5] Ti ljudje so se najverjetneje preselili iz Ju?ne Amerike. Najstarej?a identificirana skupina so bili ljudje Arawak, za katere se domneva, da so se naselili okoli obdobja 800 pred na?im ?tetjem ? 300 pr. n. ?t. Pribli?no 1300-1400 AD so se za?eli razseljevati s prihodom bolj bojevitih ljudstev s Karibov.

Prihod Evropejcev [ uredi | uredi kodo ]

?pansko zavzetje Svetega Martina leta 1633, kot ga je naslikal Juan de la Corte

Obi?ajno verjamejo, da je Kri?tof Kolumb otok poimenoval v ?ast svetega Martina Tourskega, ko ga je odkril na svojem drugem potovanju odkrivanja. Vendar je dejansko ime uporabil za otok, ki se zdaj imenuje Nevis, ko se je zasidral na morju 11. novembra 1493, na praznik svetega Martina. Zaradi zmede ?tevilnih slabo za?rtanih majhnih otokov na Zavetrnih otokih je bilo to ime po naklju?ju preneseno na otok, ki je zdaj znan kot Sveti-Martin/Sint Maarten. [6] [7]

Kot nominalno ?pansko ozemlje je otok postal sredi??e konkuren?nega interesa evropskih sil, predvsem Francije , Velike Britanije in Nizozemske . Medtem ko so Francozi ?eleli kolonizirati otoke med Trinidadom in Bermudskimi otoki , so Nizozemci na?li Sveti Martin kot priro?nega na pol poti med njihovimi kolonijami v New Amsterdamu (dana?nji New York ) in Novo Nizozemsko. Medtem je prebivalstvo Ameri?kih domorodcev za?elo strmo upadati in je umiralo zaradi vnesenih bolezni, na katere niso imeli imunosti.

Nizozemci so leta 1631 na otoku zgradili utrdbo ( Fort Amsterdam ); Jan Claeszen Van Campen je postal njegov prvi guverner, nizozemska zahodnoindijska dru?ba pa je na otoku za?ela kopati sol . Napetosti med Nizozemsko in ?panijo so bile ?e visoke zaradi potekajo?e osemdesetletne vojne , leta 1633 pa so ?panci zavzeli Sveti Martin in pregnali nizozemske koloniste. V Point Blanchu so zgradili to, kar je zdaj stara ?panska utrdba, da bi zavarovali ozemlje. Nizozemci pod vodstvom Petra Stuyvesanta so posku?ali vrniti nadzor leta 1644, vendar so bili odbiti. [8] Ko pa se je leta 1648 osemdesetletna vojna kon?ala, so otok ?panci preprosto zapustili, ker niso ve? videli strate?ke ali gospodarske vrednosti na otoku.

Ker je Sveti Martin spet prost, so tako Nizozemci kot Francozi izkoristili prilo?nost, da ponovno vzpostavijo svoja naselja. [5] Nizozemski kolonisti so pri?li iz Svetega Evstahija , Francozi pa iz St. Kittsa. Po za?etnem konfliktu sta obe strani spoznali, da nobena ne bo zlahka popustila. Da bi se izognili vsesplo?ni vojni, so leta 1648 podpisali pogodbo v Concordii, ki je otok razdelila na dva dela. [9] Med pogajanji o pogodbi so imeli Francozi pred obalo floto voja?kih ladij, ki so jih uporabili kot gro?njo, da bi si pridobili ve? ozemlja. Kljub pogodbi odnosi med obema stranema niso bili vedno prisr?ni. Med letoma 1648 in 1816 so spopadi ?estnajstkrat spremenili mejo. Celoten otok je bil pod dejanskim francoskim nadzorom od leta 1795, ko je Nizozemska postala marionetna dr?ava pod francoskim cesarstvom do leta 1815. Na koncu so Francozi obvladovali 53 km 2 (61 %) proti 34 km 2 (39 %) na nizozemski strani.

18.?19. stoletja [ uredi | uredi kodo ]

Za obdelavo novih nasadov bomba?a, tobaka in sladkorja so Francozi in Nizozemci za?eli uva?ati veliko ?tevilo afri?kih su?njev, ki so kmalu presegli ?tevilo Evropejcev.<ref ≫History of Saint Martin≪ . Pridobljeno 24. julija 2019 . </ref> Prebivalstvo su?njev je hitro preseglo ?tevilo lastnikov zemlje. Podvr?eni okrutnemu ravnanju, so su?nji uprizarjali upore, ki so zaradi njihovega velikega ?tevila zbujali skrbi. Leta 1848 so Francozi odpravili su?enjstvo v svojih kolonijah, vklju?no s francosko stranjo Sv. Martina. Su?nji na nizozemski strani otoka so protestirali in grozili, da bodo pobegnili na francosko stran, da bi zaprosili za azil. Lokalne nizozemske oblasti so nato osvobodile svoje su?nje. ?eprav so ta odlok spo?tovali lokalno, so su?nji postali pravno svobodni ?ele leta 1863, ko so Nizozemci odpravili su?enjstvo v vseh svojih oto?kih kolonijah. [10]

20. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Kip Clauda Watheya v Philipsburgu

Po ukinitvi su?enjstva je kultura nasadov nazadovala in oto?ko gospodarstvo je trpelo. Leta 1939 je Sveti Martin dobil velik zagon, ko so ga razglasili za brezcarinsko pristani??e.

Turizem je za?el rasti od petdesetih let dvajsetega stoletja naprej, mednarodno letali??e princese Juliane pa je postalo eno najbolj obremenjenih na vzhodnih Karibih. Ve?ji del tega obdobja je Sveti Martin vodil poslovni tajkun Claude Wathey iz Demokratske stranke. [11] Tudi demografija otoka se je v tem obdobju mo?no spremenila, saj se je prebivalstvo do sredine devetdesetih let dvajsetega stoletja pove?alo s samo 5.000 ljudi na okoli 60.000 ljudi. Priseljevanje iz sosednjih Malih Antilov, Curacaoa , Haitija , Dominikanske republike , Zdru?enih dr?av Amerike , Evrope in Azije je doma?e prebivalstvo spremenilo v manj?ino. [12]

Sveti Martin je leta 1983 postal "oto?ko ozemlje" ( eilandgebied v nizozem??ini ) Nizozemskih Antilov . Pred tem datumom je bil Siveti Martin del oto?kega ozemlja vetrovnih otokov, skupaj s Sabo in Svetim Evstahijem . Status oto?kega ozemlja vklju?uje precej?njo avtonomijo, povzeto v Uredbi o otokih Nizozemskih Antilov. V tem obdobju so Svetemu Martinu vladali Oto?ki svet, Izvr?ni svet in podguverner ( nizozemsko gezaghebber ), ki ga je imenovala nizozemska krona.

21. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1994 sta Kraljevina Nizozemska in Francija podpisali francosko-nizozemsko pogodbo o mejnih kontrolah na Svetem Martinu, ki omogo?a skupno francosko-nizozemsko mejno kontrolo na tako imenovanih "rizi?nih letih". Po nekaj zamude je bila pogodba ratificirana novembra 2006 na Nizozemskem in je nato za?ela veljati 1. avgusta 2007.

10. oktobra 2010 je Sveti Martin postal sestavni del kot de?ela ( nizozemsko Land Sint Maarten ) znotraj Kraljevine Nizozemske, zaradi ?esar je ustavno enakopravna partnerica z Arubo , Curacaom in samo Nizozemsko . Dan ustave (10. oktober) se vsako leto praznuje kot dr?avni praznik . [13]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Podroben zemljevid, ki prikazuje Sveti Martin

Sveti Martin zaseda ju?no polovico otoka Saint Martin na Zavetrnih otokih; severna polovica tvori francosko ozemlje Saint Martin. Na severu ?ez Angviljski preliv le?i britansko ?ezmorsko ozemlje Anguilla , jugovzhodno od otoka le?i francoski otok Sveti Jernej (Barthelemy), ju?neje pa nizozemska otoka Saba in Sveti Evstahij .

Sveti Martin meri 41.44 km 2 . [3] Teren je na splo?no hribovit, najvi?ji vrh pa je Mount Flagstaff na 383 m. Obmo?je zahodno okoli letali??a je polo?nej?e in vsebuje nizozemski del lagune Simpson Bay. Veliki slani ribnik le?i severno od Philipsburga. Ob obali le?i ve? majhnih otokov. Little Key le?i v laguni Simpson Bay.

V okvir Svetega Martinu sodi skupno deset otokov, vklju?no z: [14]  

Vlada in politika [ uredi | uredi kodo ]

Zemljevid Evropske unije in Zdru?enega kraljestva (pred Brexitom slednjega) v svetu s ?ezmorskimi dr?avami in ozemlji ter najbolj oddaljenimi regijami

Sveti Martin je sestavni del kot de?ela Kraljevine Nizozemske in kot tak je monarh Nizozemske vodja dr?ave, ki ga lokalno zastopa guverner. [3] Po razpustitvi Nizozemskih Antilov je oto?ki svet Svetega Martina 21. julija 2010 soglasno sprejel ustavo Svetega Martina. Volitve v nov oto?ki svet so bile 17. septembra 2010, saj se je ?tevilo sede?ev pove?alo z 11 na 15. Novoizvoljeni oto?ki svet je 10. oktobra postal Posest Svetega Martina. [15] Sveti Martin je ve?inoma avtonomen v notranjih zadevah, Nizozemska pa je odgovorna za zunanjo diplomacijo in obrambo.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Katoli?ka cerkev sv. Martina iz Toura v Philipsburgu
Veliko turistov prihaja na obisk pla? Svetega Martina

Po popisu prebivalstva Nizozemskih Antilov leta 2011 je bilo na oto?kem ozemlju 33.609 prebivalcev. [16] Po popisu 2017 je celotno prebivalstvo de?ele doseglo 40.535. [17]

Naselbine [ uredi | uredi kodo ]

  • Philipsburg (1894 prebivalcev)
  • Lower Prince's Quarter (10.833 prebivalcev)
  • Cul de Sac (8.588 prebivalcev)
  • Cole Bay (7.194 prebivalcev)
  • Upper Prince's Quarter (4.595 prebivalcev)
  • Little Bay (Fort Amsterdam) (5.581 prebivalcev)
  • Simpson Bay (1142 prebivalcev)
  • Lowlands (708 prebivalcev)

Vera [ uredi | uredi kodo ]

Religije na Svetem Martinu [18]
Religije odstotek
Rimskokatoli?ka cerkev
  
33.1%
Binko?tni?tvo
  
14.7%
Metodisti
  
10.0%
Nobena
  
7.9%
Kr??anska adventisti?na cerkev
  
6.6%
Hindu
  
5.2%
Kristajani
  
4.1%
Baptisti
  
4.7%
Angli?ani
  
3.1%
Brez odgovora
  
2.4%
Drugi Protestanti
  
2.8%
Jehove pri?e
  
1.7%
Evangeli?ani
  
1.4%
Drugo (vklju?no z Budisti , Sikhi , Rastafarjanci )
  
1.3%
Islam / ?idje
  
1.1%

Jeziki [ uredi | uredi kodo ]

Jeziki na Svetem Martinu [18]
jeziki odstotek
Angle??ina
  
67.5%
?pan??ina
  
12.9%
Kreol??ina
  
8.2%
Franco??ina
  
6.6%
Nizozem??ina
  
4.2%
Drugo
  
3.5%
Papiamento
  
1.5%

Angle??ina je vsakdanji jezik komunikacije na Svetem Martinu in tudi prvi jezik doma?inov Svetega Martina. [3] Lokalno angle?ko nare?je ali kreolsko govorijo v neformalnih situacijah "santmartenci" med seboj. Ve?ina prebivalcev Svetega Martina se u?i nizozem??ine kot drugega jezika in ga uporablja samo pri komunikaciji z drugimi govorci nizozem??ine.

Sveti Martin skupaj s Curacaom uporablja kot valuto nizozemski antilski gulden. Gospodarstvo je mo?no odvisno od turizma, bodisi zaradi dolgotrajnega bivanja ali enodnevnih izletov s ?tevilnih kri?ark, ki pristajajo v pristani??u Philipsburg; v tem sektorju je zaposlenih okoli 80 % delovne sile. [19] Pojavlja se nekaj omejenega kmetijstva, vendar je ve?ina hrane uvo?ena. [19]

Leta 2014 je imel St. Martin ve? igralnih avtomatov na prebivalca kot katera koli druga dr?ava na svetu. [20]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? ? Rijksoverheid.nl≪ . 19. maj 2015.
  2. ↑ ≫CBS Statline≪ .
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 ≫CIA World Factbook ? Sint Maarten≪ . Pridobljeno 24. julija 2019 .
  4. ↑ ≫CIA World Factbook ? Saint Martin≪ . Pridobljeno 24. julija 2019 .
  5. ↑ 5,0 5,1 ≫History of Saint Martin≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 17. avgusta 2019 . Pridobljeno 24. julija 2019 .
  6. ↑ Hubbard, Vincent K. (2002). A History of St Kitts . MacMillan Caribbean. str.  13 . ISBN   0333747607 .
  7. ↑ Morison, Samuel Eliot (1974). The European Discovery of America, The Southern Voyages . Oxford University Press. str.  108 -109.
  8. ↑ Caribbean: The Lesser Antilles Karl Luntta
  9. ↑ Henocq, Christophe (15. marec 2010), ≫Concordia Treaty, 23rd March 1648≪ , Heritage , 6 : 13 , pridobljeno 17. septembra 2018
  10. ↑ Lampe, Armando (2001). Mission Or Submission?: Moravian and Catholic Missionaries in the Dutch Caribbean During the 19th Century . Otto Harrassowitz Verlag. str. 154. ISBN   9783525559635 .
  11. ↑ NRC.nl - Sint Maarten bloeit, politici leven in luxe Arhivirano 2010-07-21 na Wayback Machine .
  12. ↑ Oostindie 1998:126-127
  13. ↑ ≫Building the Nation, Investing in our Future, selected theme for Constitution Day 2021≪ . SXM IslandTime (v ameri?ki angle??ini). 7. oktober 2021 . Pridobljeno 30. januarja 2022 .
  14. ↑ ≫Islands of Sint Maarten≪ . GeoNames . Pridobljeno 1. oktobra 2021 .
  15. ↑ RNW.nl - Eilandsraad Sint Maarten unaniem achter staatsregeling
  16. ↑ ≫GeoHive - St. Maarten population≪ . Geohive.com . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. oktobra 2015 . Pridobljeno 27. oktobra 2015 .
  17. ↑ ≫Statistical Yearbook 2017≪ (PDF) . Department of Statistics Sint Maarten. 2017. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 1. oktobra 2020 . Pridobljeno 8. januarja 2020 .
  18. ↑ 18,0 18,1 ≫Central America and Caribbean ::SINT MAARTEN≪ . CIA The World Factbook.
  19. ↑ 19,0 19,1 ≫CIA World Factbook ? Sint Maarten≪ . Pridobljeno 24. julija 2019 .
  20. ↑ ≫The World Count of Gaming Machines, 2014≪ (PDF) . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 8. decembra 2015 . Pridobljeno 19. oktobra 2015 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Sint Maarten .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nizozemski_Sveti_Martin&oldid=6211741 ≪