Narva (reka)

Narva
Narva
	Narva te?e med Hermannovim gradom in trdnjavo Ivangorod
	Karta reke Narva jezera Peipsi
Lokalno ime	Narva jogi ( estonsko ) ; Нарва ( rusko ) ;
Lokacija
Dr?ave	Estonija ; Rusija ;
mesta	Narva, Ivangorod, Narva-Joesuu
Fizi?ne lastnosti
Izvir	jezero Peipsi
⁃ koordinati	58°59′14″N 27°43′50″E / 58.98722°N 27.73056°E
⁃ nadm. vi?ina	30 m
Izliv	zaliv Narva v Finskem zalivu
⁃ koordinati	59°28′14″N 28°02′37″E / 59.47056°N 28.04361°E
⁃ nadm. vi?ina	0 m
Dol?ina	77 km
Povr?ina pore?ja	56.225 km2
Pretok
⁃ povpre?je	400 m3/s
Zna?ilnosti pore?ja
Pritoki
⁃ levi	Jaama, Poruni, Mustajogi
⁃ desni	Plyussa, Rosson
pore?je	Rusija (62,9 %), Estonija (30,5 %), Latvija (6,6 %), Belorusija (zanemarljivo) (glej zemljevid)

Reka Narva ( estonsko Narva jogi ; rusko Нарва ), prej tudi Narova , te?e 77 kilometrov proti severu v Baltsko morje in je po iztoku najve?ja estonska reka. Podobna dol?ina ozemlja dale? na jug, skupaj z njo in veliko dalj?im vmesnim jezerom, tvori mejo med Estonijo in Rusijo .

Omenjeno dolgo jezero, ki ga reka drenira, je jezero Peipus. Jezero predvsem odvaja precej dalj?o rusko reko Velikaja in veliko razpr?eno drena?no pore?je v obeh dr?avah.

Reka je dala ime Narva kulturi in mestu Narva , ki le?i nasproti ruskemu mestu Ivangorod.

Na obali je del letovi??a Narva-Joesuu. Ustje je posebej odprto proti zalivu Narva v Finskem zalivu, ki gleda proti zahodu. Ima drugi najve?ji izpust v Finski zaliv. Najve?ji izpust je Neva , ki je na ?etrtem mestu med evropskimi rekami.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Etimologija toponima Narva ni jasna, po najpogostej?i teoriji pa izhaja iz vepske besede narva , ki pomeni slap ali potok. ^[2] Vepski jezik (znan tudi kot vepsijski; doma?e vepsan kel? , vepsan keli ali vepsa ), ki ga govorijo Vepsi (znan tudi kot Veps), spada v finsko skupino uralskih jezikov. Veps je v tesni zvezi s finsko in karelsko pisavo tudi z latinsko pisavo.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Reka Narva izvira na severovzhodnem koncu jezera Peipus, blizu vasi Vasknarva (Estonija) in Skjamja (Rusija). Na zgornjem delu reke je ?e nekaj majhnih vasic, na primer Permiskula in Kuningakula na estonski strani in Omuti na ruski strani, toda so do mesta Narva obale reke ve?inoma gozdnate ali mo?virnate. Reka je zajezena pred vstopom v Narvo in Ivangorod ter tvori zbiralnik Narva, ki se razteza do 38 kilometrov navzgor. ^[3] Narva se izliva v zaliv Narva blizu estonskega mesta Narva-Joesuu, tretje najve?je naselje ob reki.

Pljusa je najve?ji pritok, ki se Narvi pridru?i pri rezervoarju Narva z desne.

Slapi??e [ uredi | uredi kodo ]

Med jugovzhodnim delom mesta Narva in ostalim, ki gleda proti ruskemu mestu Ivangorod, reka te?e ?ez Baltski klint in tvori slapi??e Narva, v preteklosti najmo?nej?e v Evropi. ^[4] Preden voda dose?e slapi??e, jo otok Kreenholm razdeli na dve veji, zato je slapi??e sestavljeno iz dveh krakov. Slapi??e Kreenholm, zahodno od otoka, je ?iroko 60 metrov in visoki 6,5 metra z ve? terasami. Slapi??e Joala na vzhodu je ?iroko 110 metrov in se enakomerno spu??a. Mednarodna meja sledi slednjemu.

Od ustanovitve zbiralnika Narva, leta 1955, je slapi??e obi?ajno skoraj suho, vendar voda v njem te?e nekaj dni vsako leto. Obmejno obmo?je in ve?ina zahodnega brega je zasebno zaprto industrijsko zemlji??e, ki pripada Krenholm Manufacturing Company.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Narva je bila uporabljena kot trgovska pot v vikin?ki dobi, od 5. do 11. stoletja. To je bila veja trgovske poti od Varjagov do Grkov . ^[5]

Narva je bila stoletja pomembna mejna reka. Od 13. stoletja je bila meja srednjeve?ke Livonije in Novgorodske republike. ^[6] ?eprav je bila Narva v prej?njih obdobjih del ve?jega varovalnega pasu med obema ozemljema, je postopoma reka nastala kot natan?na meja. Gradovi , zgrajeni na re?nih bregovih ( Hermannov grad , ustanovljen v za?etku 14. stoletja, trdnjava Ivangorod, ustanovljena leta 1492 in grad Vasknarva, prvi? zgrajen v 14. stoletju) so bili med glavnimi razlogi za to. Pogodbe iz 15. stoletja med Livonskim redom in Novgorodsko republiko, kasneje Carstvom Rusije, so prav tako priznavali Narvo kot mejo. V 17.. stoletju v ?asu ?vedske Estonije, ko je bila tudi Ingria del ?vedske, se je pomen reke kot meje zmanj?al. V ?asu Ruskega imperija, od konca velike severne vojne do ustanovitve Republike Estonije leta 1918, je bila Narva meja gubernije Estonije in gubernije Sankt Peterburg, z izjemo mesta Narva, ki je bilo del slednjega. S Tartujsko pogodbo, podpisano leta 1920, je estonsko-ruska meja potekala nekoliko vzhodneje od reke, do 10 kilometrov, zlasti pa je bilo mesto Ivangorod dodeljeno Estoniji. Leta 1944 je bilo nekdanje estonsko ozemlje vzhodno od reke preneseno v rusko SFSR in tako je bila Narva ustanovljena kot vzhodna meja Estonske SSR, notranje meje znotraj ZSSR. Leta 1991 je ista meja dejansko postala meja med Estonijo in Rusijo. ?eprav od takrat ?e ni bila ratificirana nobena uradna mejna pogodba ^[7], je danes Narva vzhodna meja Evropske unije in schengenskega obmo?ja .

Cestni most Talin-Sankt Peterburg
Slapi??e Joala spompladi 2010
Narva te?e med gradom Hermann in trdnjavo Ivangorod
Ribi?ko tekmovanje "Narva Salmon 2014"

Mostovi [ uredi | uredi kodo ]

Reko Narvo pre?ka le pe??ica mostov med Narvo in Ivangorodom. Poleg jezu zbiralnika Narva so v spodnjem vrstnem redu ?e:

most za pe?ce pod otokom Kreenholm
Talin ? Sankt Peterbur?ki ?elezni?ki most
Talin ? Sankt Peterbur?ki cestni most na E20 tik ob toku gradu Hermann in trdnjave Ivangorod. Most z imenom Most prijateljstva je bil zgrajen leta 1960 in je dolg 162 metrov.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

↑ Noges, Peeter; Jarvet, Arvo (2005). ≫Climate driven changes in the spawning of roach and bream in the Estonian part of the Narva River basin≪ (PDF) . Boreal Environment Research . 10 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 23. septembra 2015 . Pridobljeno 18. aprila 2021 .
↑ ≫Formation of city≪ . Narva Museum . Pridobljeno 11. januarja 2009 .
↑ ≫Sada aastat Narva joe aravoolu mootmisi≪ . Eesti Loodus (v eston??ini) . Pridobljeno 11. januarja 2009 .
↑ Suuroja, Kalle (2005). Pohja-Eesti klint (v eston??ini). Eesti Geoloogiakeskus. ISBN 9985-815-53-X .
↑ ≫Narva - History≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. decembra 2014 . Pridobljeno 13. februarja 2009 .
↑ Selart, Anti (1996). ≫Narva jogi - Virumaa idapiir keskajal≪. Akadeemia (v eston??ini). 8 (12).
↑ ≫Russian-Estonian border agreement will be ratified≪ . New Europe . 22. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. julija 2011 . Pridobljeno 13. februarja 2009 .

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Fer?el, Anne-Ly (2010). The River Narva (PDF) . Estonian Environmental Board. ISBN 978-9949-9057-4-4 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 3. decembra 2013 . Pridobljeno 2. avgusta 2020 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Narva (reka) .

[1] Noges, Peeter; Jarvet, Arvo (2005). ≫Climate driven changes in the spawning of roach and bream in the Estonian part of the Narva River basin≪ (PDF) . Boreal Environment Research . 10 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 23. septembra 2015 . Pridobljeno 18. aprila 2021 .

[2] ≫Formation of city≪ . Narva Museum . Pridobljeno 11. januarja 2009 .

[3] ≫Sada aastat Narva joe aravoolu mootmisi≪ . Eesti Loodus (v eston??ini) . Pridobljeno 11. januarja 2009 .

[suuroja-4] Suuroja, Kalle (2005). Pohja-Eesti klint (v eston??ini). Eesti Geoloogiakeskus. ISBN 9985-815-53-X .

[5] ≫Narva - History≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. decembra 2014 . Pridobljeno 13. februarja 2009 .

[selart-6] Selart, Anti (1996). ≫Narva jogi - Virumaa idapiir keskajal≪. Akadeemia (v eston??ini). 8 (12).

[7] ≫Russian-Estonian border agreement will be ratified≪ . New Europe . 22. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. julija 2011 . Pridobljeno 13. februarja 2009 .

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]