Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lega Naresovega preliva
Naresov preliv
[1]
(
angle?ko
Nares Strait
,
francosko
Detroit de Nares
,
dansko
Nares Strædet
) je
morski preliv
med otokom
Ellesmere
, ki le?i na skrajnem severu
kanadskega
zveznega ozemlja
Nunavut
, in
Grenlandijo
. Povezuje
Baffinov zaliv
, ki je
robno morje
Atlantskega oceana
, z
Lincolnovim morjem
, ki je robno morje
Arkti?nega oceana
.
Naresov preliv z juga proti severu vklju?uje Smithov preliv, Kaneovo kotlino, Kennedyjev preliv, Hallovo kotlino in Robesonov preliv.
[1]
Najve?ja otoka znotraj Naresovega preliva sta Pimov otok, ki le?i v Smithovem prelivu, in Franklinov otok, ki le?i v Kennedyjevem prelivu. Majhen Hansov otok, ki le?i v osrednjem delu Kennedyjevega preliva, je bil od leta 1973 predmet ozemeljskega spora med
Dansko
in Kanado, ki se je kon?al 14. junija 2022 s sklenitvijo sporazuma o meji.
[2]
Plovba po Naresovem prelivu in okoli?kih vodah zaradi plavajo?ega ledu in mo?nega morskega toka v smeri iz Arkti?nega proti Atlantskemu oceanu predstavlja tveganje. Razmeroma varna plovba je mogo?a avgusta z
ledolomilci
. Do leta 1948 je bilo zabele?enih le pet ladij, ki so uspe?no preplule Naresov preliv.
Leta 1964 sta Danska in Kanada uradno priznali poimenovanje preliva po britanskem pomor??aku, admiralu in raziskovalcu polarnega obmo?ja Georgeu Naresu, ki ga je preplul med odpravo v letih 1875 in 1876, s ?imer je ovrgel teorijo o Arkti?nem oceanu brez ledu.