Nadaljevalna vojna
je bil spopad med
Finsko
in nacisti?no
Nem?ijo
na eni strani ter
Sovjetsko zvezo
(SZ) na drugi strani. Vojna se je za?ela
25. junija
1941
in je trajala do
19. septembra
1944
. Vzrok za vojno je bila
zimska vojna
, v kateri je Finska izgubila velik del ozemlja. V ?elji, da bi izgubljeno ozemlje pridobila nazaj, je podpisala zavezni?tvo z nacisti?no Nem?ijo. Dr?avi sta nato skupaj napadli Sovjetsko zvezo v junijski
operaciji Barbarossa
.
Finci so videli Nem?ijo kot protiute?, zlasti po zimski vojni. Na drugi strani pa se je Nem?ija zanimala za Finsko, zlasti odkar je za?ela pripravljati operacijo Barbarossa. Septembra
1940
so Finci in Nemci sklenili sporazum, po katerem so nem?ke ?ete pri?le na Finsko, ter preko njenega ozemlja prosto preva?ale oro?je. Premiki ?et
Stalinu
niso ostali skriti zato je SZ zahtevala njihov umik saj je Finska spadala v njihovo interesno obmo?je, vendar dalj od te zahteve tudi ni pri?lo. V prvi polovici leta
1941
sta za?eli nem?ki in finski vojni poveljstvi mo?no sodelovati. Dva tedna pred napadom je Finska mobilizirala del svojih ?et.
13. junija
pa je v finsko vrhovno povelstvo pri?el
general
Erfurth, katerega naloga je bila vzpostaviti komunikacijo med finsko in nem?ko vojsko. Dva dni pozneje je tudi prevzel dve finski diviziji.
17. junija
je bila razgla?ena popolna mobilizacija finske vojske. Do napada na SZ je pri?lo
25. junija
1941
, uradno pa je bila vojna SZ napovedana preko radija
26. junija
.
Finci in Nemci so se na fronti borili skupaj, vendar sta obstajali dve razli?ni fronti. Na
severu
in
vzhodu
so bile nem?ke ?ete, ki so pri?le iz zasedene
Norve?ke
. Njihova naloga je bila osvojitev
proge
ki je povezovala mesto
Murmansk
z ostalo SZ. Tako bi prekinili preskrbo, ki jo je SZ dobivala od
zaveznikov
. Na
jugu
in
jugovzhodu
pa so bile ve?inoma finske ?ete. Njihova naloga je bila osvojitev ozemlja, ki so ga izgubili v zimski vojni ter pomo? nem?ki armadni skupini sever, katere naloga je bila zavzetje
Leningrada
.
V prvih desetih dneh vojne je celotna fronta, od severa pa vse do juga, krenila v napad. Na severnem in vzhodnem delu fronte kjer so se bojevali Nemci, napad ni bil uspe?en. Sovjetske enote so se, za razliko od ostalih delov, tu trdovratno branile. Nemcem tako do konca vojne ni uspelo zasesti niti enega kraja ob strate?ko pomembni progi, ki je povezovala mesto Murmansk z preostalo SZ. V drugi polovici avgusta je Fincem ponovno uspelo osvojiti mesto
Viipuri
, v za?etku septembra pa je bilo pod njihovim nadzorom ?e celotno ozemlje, ki so ga izgubili v zimski vojni.
Finska fronta bi se nato morala priklju?iti armadni skupini Sever, ki je oblegala Leningrad, vendar sta Mannerhaim in finski predsednik Rytiem zavrnila nadaljnje sodelovanje pri obleganju Lenigrada in tako na nek na?in Sovjete re?ila pred padcem mesta. Hitler je bil besen. Ko je finska vojska dosegla stare meje izpred zimske vojne se je postavilo vpra?anje: naprej ali ne? Priklju?itev "ruskega dela"
Karelije
je bila nesmiselna saj se je struktura prebivalstva v dvajsetih letih korenito spremenila, zato so se Finci odlo?ili da se bo napredovanje kljub nasprotovanju Nemcev ustavilo.
Odnosi med Nem?ijo in Finsko so se za?eli krhati. Novembra 1941 je Finska pod velikim diplomatskim pritiskom podpisala protikominternski pakt in tako napovedala vojno
Zdru?enem kraljestvu
. Finska vlada se je hotela temu paktu izogniti saj ni hotela postati del velike vojne. Pozimi
1941
/
24
je fronta obmirovala.
Poleti
1942
so se odnosi med Nem?ijo in Finsko ponovno poslab?ali, ko je
rde?a armada
ob
Lado?kem jezeru
za?ela ofenzivo. K poslab?anju odnosov je prispeval tudi nem?ki polo?aj pri obleganju Leningrada. S porazom nem?kih ?et februarja
1943
pri
Stalingradu
in Leningradu pa je pri Fincih nastala panika. Z SZ so zeleli ob posredovanju nevtralnih dr?av podpisati mir, vendar so temu Nemci ostro nasprotovali.
Leta
1944
je postal polo?aj skrajno resen, saj so se bile Nem?ke ?ete prisiljene umakniti izpred Leningrada. Finska vojska je ostala sama in tako izredno ranljiva. Finska se je ponovno posku?ala dogovoriti o premirju, vendar je bil tudi tokrat nem?ki odziv oster. Kjub temu, da do miru ni pri?lo, so Nemci ustavili po?iljke oro?ja.
9. junija
se je v o?ini za?ela velika ofenziva rde?e armade zaradi katere je fronta dokon?no razpadla.
Moskva
Finski ?e zadnji? ponudi mirovna pogajanja vendar jih Finci, ki so kljub porazu pod vplivom Nemcev, zavrnejo. ?ele ko Mannerhaim nasledi takratnega finskega predsednika Rytiema, je dokon?no odpovedano sodelovanje z nacisti?no Nem?ijo. Temu sledi tudi podpis premirja z SZ. Zahteve SZ so visoke. Finska mora SZ odstopiti vse ozemlje izgubljeno v zimski vojni, polotok Parkkola, omogo?iti mora neoviran transport sovjetskih ?et preko finskega ozemlja. Soditi mora vojnim zlo?incem, ukiniti mora tudi protikomunisti?na gibanja, pregnati nem?ke enote iz svojega ozemlja in pla?ati ogromno vojno od?kodnino. Konec nadaljevalne vojne tako pripelje do za?etka
laponske vojne
v kateri morajo finci ob pomo?i rde?e armade s svojega ozemlja pregnati nem?ke ?ete.
Dokon?ni mirovni sporazum med Finsko in SZ je bil podpisan ?ele leta
1947
v
Parizu
.