Mrli?ka ohladitev
Slikar Giovanni Antonio Pellegrini je za upodobitev trupla perzijskega kralja Dareja III. uporabil hladnej?e barvne tone, s ?imer je ponazoril proces mrli?ke ohladitve. ?ive osebe so naslikane v toplej?ih tonih.
Specialnost	sodna medicina , patologija
Simptomi	ohladitev telesa na temperaturo okolice
Trajanje	16?23 ur
Vzroki	smrt

Mrli?ka ohladitev (lat. algor mortis ) je ena izmed zgodnjih mrli?kih sprememb, ki se izra?a kot dvoeksponentno zni?evanje temperature trupla in v grobem sledi zakonitostim, ki veljajo za ne?iva fizikalna telesa. Nastopi vedno, kadar je temperatura okolice ni?ja od temperature trupla. Proces najprej zajame povrhnje plasti s ko?o ter v pribli?no treh urah dose?e telesno sredico. Analiza ohlajanja trupla z merjenjem rektalne temperature nam omogo?a razmeroma natan?no dolo?itev posmrtnega intervala .

Proces ohlajanja [ uredi | uredi kodo ]

Truplo se za?ne takoj po smrti ohlajati v skladu z zakoni, podobnimi tistim, ki veljajo za ne?iva fizikalna telesa.

Ohlajanje ne?ivih fizikalnih teles [ uredi | uredi kodo ]

Ne?iva fizikalna telesa se v primeru, ko je njihova temperatura vi?ja od temperature okolice, ohlajajo v skladu z Newtonovim zakonom ohlajanja. Ta pravi, da je ?asovna sprememba temperature nekega telesa premosorazmerna razliki med lastno temperaturo telesa (T _t ) in temperaturo okolice (T _o ). Sorazmerje povezuje za telo zna?ilni koeficient k. Zakon opisuje ena?ba:

${\displaystyle {\frac {dT}{dt}}=-k\cdot (Tt-To)}$

Zapisano diferencialno ena?bo lahko preoblikujemo in jo obravnavamo kot eksponentno funkcijo z neodvisno spremenljivko t (?as), pri ?emer T _z ozna?uje temperaturo trupla ob nastopu smrti.

${\displaystyle T(t)=To+(Tz-To)\cdot e^{kt}}$

Spreminjanje temperature ne?ivih fizikalnih teles v odvisnosti od ?asa lahko ponazorimo z grafom premaknjene eksponentne funkcije . Sprememba je v za?etni fazi velika, saj je temperaturna razlika takrat ?e visoka, kasneje pa se ohlajanje upo?asnjuje, kar se na grafu odra?a z manj?im naklonom krivulje. ^[1]

Ohlajanje trupla [ uredi | uredi kodo ]

?love?ko truplo ne sledi povsem klasi?nim zakonitostim ohlajanja. Ko nastopi smrt, se zaradi zaustavitve krvnega obtoka mo?no zmanj?a prenos toplote iz telesne sredice v vi?je plasti trupla. V tej fazi se za?ne povr?ina telesa ohlajati v skladu s prej opisanim Newtonovim zakonom ohlajanja. Ker je sorazmernostni koeficient (k) za ohlajanje povr?ine trupla odvisen od ?tevilnih dejavnikov, kot so polo?aj trupla, debelina obla?il in podobno, ga je te?ko dolo?iti. Za opredelitev posmrtnega intervala zato raje merimo temperaturo telesnega jedra. Slednje se za?ne ohlajati ?ele tri ure po nastopu smrti, saj v njem ?e nekaj ?asa potekajo metabolni procesi , ob katerih se spro??a toplota. Ohlajanje jedra prepre?uje tudi razmeroma debel telesni pla??, ki deluje kot izolator. Temperatura telesne sredice je prve tri ure enaka tisti pred nastopom smrti in za?ne padati takrat, ko se vzpostavi ustrezni temperaturni gradient med jedrom in okolico. V tej fazi lahko spreminjanje temperature trupla ponazorimo z grafom premaknjene eksponentne funkcije. Pri standardnih pogojih se jedro golega trupla ohladi na temperaturo okolice v 16-23 urah. ^[2]

Dolo?anje posmrtnega intervala [ uredi | uredi kodo ]

Posmrtni interval (PMI) je obdobje od nastopa biolo?ke smrti do odkritja trupla. Za njegovo dolo?anje lahko uporabimo preproste formule , ki upo?tevajo izhodi??no telesno temperaturo 37 °C in predpostavljajo, da se truplo ohlaja enakomerno. Ob standardnih pogojih se telesna sredica po preteku treh ur od ?asa nastopa smrti za?ne ohlajati s hitrostjo 1 °C na uro. Temperaturo za dolo?itev posmrtnega intervala moramo meriti ?im bli?je telesni sredici, navadno je to v danki (rektalno). ^[2]

${\displaystyle PMI=37-T(rektalna)+3}$

Posmrtni interval lahko dolo?imo tudi z merjenjem temperature bobni?a (T _b ), vendar je ta metoda manj natan?na. ^[2]

${\displaystyle PMI=37-{\frac {Tb}{1,5}}}$

Posmrtni interval lahko najnatan?neje dolo?imo z uporabo Henssgejevega normograma . Gre za sistem, ki s 95 % verjetnostjo napove ?as smrti. Poznamo dva normograma. Enega za primer, ko temperatura okolice zna?a od -10 °C do 23 °C in drugega za obmo?je nad 23 °C. ^[2]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]