Most na reki Kwai
Most na reki Kwai junija 2004
Re?ija	David Lean
Produkcija	Sam Spiegel
Scenarij	Carl Foreman Michael Wilson
Vloge	William Holden Jack Hawkins Alec Guinness
Glasba	Malcolm Arnold
Fotografija	Jack Hildyard
Monta?a	Peter Taylor
Studio	Horizon Pictures
Distribucija	Columbia Pictures
Datum izida	2. oktober 1957
Dol?ina	161 minut
Dr?ava	Zdru?eno kraljestvo Zdru?ene dr?ave Amerike
Jezik	angle??ina
Prora?un	2,8 milijona USD [1]

Most na reki Kwai (v izvirniku angle?ko The Bridge on the River Kwai ) je vojni film Davida Leana iz leta 1957, posnet po romanu francoskega pisca Pierrea Boullea. Film je fikcija in kot podlago uporablja zgodovinsko gradnjo burmanske ?eleznice leta 1942 in 1943. V glavnih vlogah so nastopali Alec Guinness , Sessue Hayakawa , Jack Hawkins in William Holden .

Vsebina [ uredi | uredi kodo ]

Dva vojna ujetnika zakopavata truplo na pokopali??u japonskega ujetni?kega tabori??a v ?asu druge svetovne vojne v ju?ni Burmi . Eden od njiju, poveljnik ameri?ke mornarice Shears (William Holden), rutinsko podkupuje ?uvaje, da bi se izognil te?kemu delu. Prispe velik kontigent britanskih ujetnikov, korakajo in drzno ?vi?gajo Colonel Bogey March , pod vodstvom polkovnika Nicholsona (Alec Guinness).

Poveljnik tabori??a, polkovnik Saito (Sessue Hayakawa) jih nagovori in obvesti o pravilih. Vztraja, da vsi zaporniki, ne glede na ?in, delajo pri gradnji mostu preko reke Kwai, ki bo del ?eleznice, ki bo povezala celo Burmo.

Naslednje jutro Saito uka?e vsem delati, a Nicholson uka?e svojim ?astnikom, naj po?akajo. Izpostavi da 3. ?enevska konvencija pravi da so ujeti ?astniki izvzeti iz ro?nega dela. Saito se razjezi in udari Nicholsona v obraz, a se ta no?e pokoriti niti potem, ko Saito potegne strojnico. Saita od njegove namere odvrne vojak Clipton (James Donald), medicinski ?astnik; namesto tega japonski poveljnik pusti Nicholsona in njegove ?astnike stati na nevzdr?ni vro?ini. Ko te?ejo ure, eden od njih omedli, a Nicholson in ostali stojijo tudi po tem, ko se ljudje vra?ajo z dela. Po tem, ko je polkovnik Nicholson pretepen na Saitovem sede?u, so britanski ?astniki poslani za kazen v kletko, Nicholson pa v samico.

Clipton prosi da bi pogledal ?astnike. Saito pristane, pod pogojem, da Clipton nagovori Nicholsona, da si premisli. Nicholson se no?e premakniti z mesta, reko?: ≫?e se sedaj predamo, ne bo nikoli konec.≪ Medtem konstrukcija nastaja precej za rokom, delno zaradi mnogih ≫nesre?≪, ki so jih organizirali Britanci. Saito ima rok; ?e ga ne izpolni, se bo osramotil in bo moral narediti sepuku . Zato se nejevoljno odlo?i izpustiti Nicholsona, reko? da mu je dal ≫amnestijo≪, da bi po?astil obletnico velike japonske zmage v rusko-japonski vojni . Nicholson in njegovi ?astniki do?ivijo bu?en sprejem ostalih jetnikov, Saito pa se v zasebnih prostorih razjo?e.

Po tem, ko si je fizi?no opomogel od kazni, a vseeno mentalno zlomljen, Nicholson odide na ogled. ?okiran je, ko spozna, da na gradbi??u vladajo neorganizacija, lenoba in sabota?a. Odlo?i se zgraditi bolj?i most od Japoncev. Kapetanu Reevesu (Peter Williams) in vojaku Hughesu (John Boxer) uka?e, naj izdelata projekt primernega mostu ne glede na voja?ki pomen, ki ga ima za Japonce. ?eli se dokazati pred tistimi, ki so ga ujeli in zaposliti svoje ljudi.

Medtem trojica mo?kih, med katerimi je tudi Shears, posku?a pobegniti. Dva sta ubita, Shears pa ranjen. Pade v reko in odnese ga tok. Po nekaj dneh v d?ungli naleti na tajsko vas, kjer mu prebivalci pomagajo, da si opomore, nato pa ga po?ljejo v britansko bolnico v Kolombo , na ?rilanki . Med rehabilitacijo dvori simpati?ni medicinski sestri.

Vojak Warden (Jack Hawkins), ?lan britanskih posebnih enot, posku?a stopiti z njim v stik. Shearsu sporo?i, da vodi majhno skupino komandosov na misijo, v kateri bi morali uni?iti most na reki Kwai. Shearsa prosi, da se prostovoljno priklju?i, ker pozna obmo?je. Shears ga zavrne in prizna, da ni poveljnik, temve? navaden mornari?ki rekrut. Shears za?ne pripovedovati, kako sta on in poveljnik mornarice pre?ivela brodolom, a je poveljnika kasneje ubila japonska patrulja. ≫Shears≪ je zamenjal identifikacijske plo??ice z mrtvim ?astnikom, upajo?, da bo tako pri?el do primernej?e obravnave v ujetni?tvu. Ni mu uspelo, a ni imel druge izbire kot nadaljevati z la?nim predstavljanjem. Warden mu pravi, da to ?e ve. Ponudi mu pogodbo v zameno za njegove usluge, a na misiji bo imel ekvivalenten ?in vojaka in se izognil kazni. Shears se nerad ≫prostovoljno≪ pridru?i.

V tabori??u Clipton zmedeno gleda, kako Nicholson noro priganja svoje ljudi, da dokon?ajo projekt do roka. Ironi?no, celo ≫prostovoljno≪ prijavlja svoje podrejene ?astnike, da pomagajo pri fizi?nem delu. Ker so japonski in?enirji izbrali slabo mesto, ga zapustijo in 400 metrov dolvodno za?nejo gradnjo novega mostu. Medtem se komandosi spustijo s padali. Eden umre zaradi slabega pristanka, ostali pa nadaljujejo pohod proti reki s pomo?jo domorodnih nosa?ic in njihovega va?kega poglavarja, Yaija. Medtem ko v tabori??u slavijo dokon?anje mostu, Shears in poro?nik Joyce (Geoffrey Horne) pod okriljem no?i postavljata eksploziv. Naslednji dan bi moral preko mostu peljati vlak z japonskimi vojaki in va?nimu uradniki. Warden jih ?eli razstreliti.

Ko se zno?i, Nicholson ponosno koraka po mostu. Od zadnjega ogleda je nivo vode upadel in odkril ?ice, ki so povezovale eksploziv, v daljavi pa se zasli?i prihajajo?i vlak. Nicholson in Saito pohitita in za?neta slediti ?icam, ki vodijo do Joycea. Ko prideta preblizu, Joyce stopi iz zaklona in zabode Saita do smrti. Nicholson pokli?e na pomo? in posku?a prepre?iti komandosu, da bi se dokopal do detonatorja. Za?ne se obra?un; Yai je ubit. Ko je Joyce ranjen, Shears preplava reko da bi dokon?al nalogo, a ga ubijejo preden pride do polkovnika.

Ko Nicholson prepozna Shearsa, pride k sebi in vzklikne: ≫Kaj sem naredil?≪ Smrtno ranjen se spotakne ob detonator in pade nanj to?no v trenutku ko preko mosta pelje vlak, ki pade v reko. Po dokon?anju misije Warden ob pomo?i nosa?a odtava v d?unglo. Clipton, ki je bil pri?a prelivanju krvi, mrmra ≫Norost! ...norost!≪.

Zgodovinska utemeljitev [ uredi | uredi kodo ]

Zgodba temelji na gradnji enega od ?elezni?kih mostov preko reke Mae Klong leta 1943 na mestu, imenovanem Tamarkan, pet kilometrov od tajskega mesta Kan?anaburija. To je bil del projekta povezovanja obstoje?ih tajskih in burmanskih ?elezni?kih prog, da bi povezali Bangkok na Tajskem in Rangoon v Burmi (danes Mjanmar) ter s tem olaj?ali japonsko okupacijo Burme. Okoli stotis? prisilno nova?enih azijskih delavcev in 12 tiso? vojnih ujetnikov je umrlo na celem projektu. ^{[2] [3]}

?eprav je trpljenje med gradnjo burmanske ?eleznice in njenih mostov resni?no, so dogodki iz filma ve?inoma izmi?ljeni. Pravi zavezni?ki glavni ?asnik na mostu je bil podpolkovnik Philip Toosey. Nekateri menijo, da je film ?aljiva parodija Tooseyja. V BBC-jevi seriji Timewatch je nekdanji vojni ujetnik v tabori?ku rekel, da je malo verjetno, da bi ?lovek, kot je izmi?ljeni Nicholson, lahko pri?el do ?ina podpolkovnika; in tudi ?e je, bi ga drugi ujetniki ≫tiho eliminirali≪. Julie Summers v svoji knjigi The Colonel of Tamarkan pi?e, da je Pierre Boulle, ki je bil vojni ujetnik na Tajskem, ustvaril izmi?ljeni lik Nicholsona kot me?anico svojih spominov o kolaboracionisti?nih francoskih ?astnikih.

Toosey se je precej razlikoval od Nicholsona in zagotovo ni bil kolaborant, ki bi se ?util obvezan sodelovati z Japonci. Naredil je vse, da bi odlo?il gradnjo mostu ?in dlje. Kjerkoli je Nicholson obsojal sabota?o in druge poskuse zaviranja gradnje, je Toosey to spodbujal.

Uni?enje mosta v filmu je v celoti izmi?ljeno. Pravzaprav sta bila zgrajena dva mostova: za?asni leseni most in nekaj mesecev kasneje stalni jekleno-betonski most. Oba so uporabljali dve leti, vse dokler nista bila uni?ena v zavezni?kem bombardiranju. Jekleni most je bil popravljen in je v uporabi ?e danes.

Produkcija [ uredi | uredi kodo ]

Scenarij [ uredi | uredi kodo ]

Scenarista Carl Foreman in Michael Wilson sta bila na ?rni listi, zato sta morala delati v tajnosti. Podpis na filmu je dobil Pierre Boulle (ki ni govoril angle?ko), in je na koncu dobil tudi oskarja . Akademija je ?ele leta 1984 popravila krivico in za nazaj dodelila nagrado Foremanu in Wilsonu, obema posthumno. V istem ?asu je bil film ponovno objavljen z njunima imenoma v ?pici.

Sessue Hayakawa je menda izrezal svojo kopijo scenarija, da bi vsebovala njegove osebne stavke; seveda ni vedel, da bo njegov lik na koncu filma umrl.

Snemanje [ uredi | uredi kodo ]

Nekaj re?iserjev je kandidiralo za ta projekt, med njimi tudi John Ford , William Wyler , Howard Hawks , Fred Zinnemann in Orson Welles . Producent Sam Spiegel je kasneje rekel, da je David Lean, tedaj prakti?no neznan izven Velike Britanije, izbran ≫v pomanjkanju alternativ≪.

Lean se je skoraj utopil, ko ga je odnesel re?ni tok v ?asu snemanja; ?ivljenje mu je re?il Geoffrey Home.

Film je bil mednarodna koprodukcija med britanskimi in ameri?kimi dru?bami. Delno je bil sneman v Burmi, ve?inoma pa blizu Kitulgale na ?rilanki, z nekaj prizori, posnetimi v Angliji.

Eksplozijo mostu bi morali snemati 10. marca 1957 v prisotnosti Solomona Bandaranaikea, tedanjega premiera ?rilanke, in nekaj ?lanov vlade. Ker kamerman Freddy Ford ni mogel pravo?asno pobegniti od eksplozije, je Lean zaustavil snemanje. Vlak je udaril v generator na drugi strani mostu in se po?kodoval. Popravljen je bil do naslednjega jutra, ko je bil razstreljen, z Bandaranaikom in njegovimi ljudmi v neposredni bli?ini.

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Nepozabna v filmu je melodija, ki jo ?vi?gajo vojni ujetniki ? Colonel Bogey March , ko prihajajo v tabori??e. Pesem je leta 1914 napisal Kenneth Alford. Melodijo je dodal Malcolm Arnold (znana kot The River Kwai March ), igral jo je orkester.

Nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Oskarji [ uredi | uredi kodo ]

(* - Nagrajeni posthumno 1984.)

Ostale nagrade [ uredi | uredi kodo ]

• Nagrada Bafte za najbolj?i film
• Zlati globus za najbolj?i film - drama
• Nagrada Zdru?enja njujor?kih filmskih kritikov za najbolj?i film
• Nagrada Zdru?enja ameri?kih re?iserjev za najbolj?o re?ijo (David Lean, pomo?nika: Gus Agosti in Ted Sturgis)
• Zlati globus za najbolj?o re?ijo (David Lean)
• Nagrada Zdru?enja njujor?kih filmskih kritikov za najbolj?o re?ijo (David Lean)
• Zlati globus za najbolj?ega dramskega igralca (Alec Guinness)
• Nagrada Zdru?enja njujor?kih filmskih kritikov za najbolj?ega igralca (Alec Guinness)

Most na reki Kwai je ameri?ka Kongresna knji?nica leta 1997 uvrstila v Narodni filmski register kot ≫kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben film≪. ^[4]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Most na reki Kwai
• Bridge on the River Kwai, The (1957)
• Allmovie
• Account of bombing crew
• The Prisoner List . Short online film about prisoners of the Japanese during World War II. Depicts life on the Burma Railway.