한국   대만   중국   일본 
Mojster Eckhart - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Mojster Eckhart

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mojster Eckhart
Portret
Rojstvo Eckhart
1260 [1]
Nessetal [d] , Duchy of Thuringia [d] , Sveto rimsko cesarstvo , Tambach-Dietharz [d] , Duchy of Thuringia [d] , Sveto rimsko cesarstvo
Smrt 1328
Avignon , Arle?ko kraljestvo , Sveto rimsko cesarstvo
Dr?avljanstvo Nem?ija
Poklic filozof , teolog , univerzitetni u?itelj
Obdobje Srednjeve?ka filozofija
Regija Zahodna filozofija
?ola/tradicija kr??anski novoplatonizem , mistika Renske ?ole
Glavna zanimanja
metafizika (s teologijo ), etika , mistika
Pomembne ideje
razlika Bog in bo?tvo ( Gottheit, die )
Vplivi
Vplival na

Mojster Eckhart (pravo ime Eckhart von Hochheim , tudi Eckehart), nem?ki teolog , filozof in mistik , * okoli 1260 , Hochheim , Turginija , Nem?ija , † okoli 1328 , Avignon ali Koln .

Vzdevek Mojster se povezuje na dose?en naziv magistra teologije in ne povsem dolo?enih razlogov je ta naziv s?asoma postal njegovo prepoznavno ime. Kljub temu, da je bil njegov u?itelj med drugimi Albert Veliki , ga zgolj utrjevanje temeljnih konceptov novoplatonizma povezuje z dominikansko intelektualno linijo, ki je po?asi prihajala pod vpliv aristotelizma talentiranega Albertovega u?enca Toma?a Akvinskega . Najpomembnej?i filozofski prispevek je vpeljava razlikovanja med Bogom in bo?tvom (nem?ko die Gottheit ). Sicer je tudi spoznanje Boga sredi??na podmena njegovih intelektualnih in misti?nih prizadevanj.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Eckhart je bil verjetno rojen v vasi Tambach, v bli?ini mesta Gotha , v De?elni grofiji Turingija , nekje med 1250 in 1260. Prej je veljalo, da je bil rojen v plemi?ki dru?ini lastnikov zemlji??, vendar to izvira iz napa?ne razlage arhiva iz tistega obdobja. V resnici je malo znanega o njegovi dru?ini in njegovem za?etku ?ivljenja. Njegovo kr??ansko ime je Eckhart, njegov priimek pa von Hoccheim, iz Hoccheima.

Eckhart se je pridru?il dominikancem v Erfurtu , verjetno ko je bil star okoli osemnajst let in se domneva, da je ?tudiral v Kolnu . Morda je tudi ?tudiral na Univerzi v Parizu , pred ali po njegovem ?asu v Kolnu.

Prvi trdni dokazi za njegovo ?ivljenje so, ko 18. aprila 1294, ko je s pridigo opravil baklaverat oziroma diplomiral na temo Lombardovih Sentenc . Z uspe?nim zagovorom diplome (in kan?kom plemi?kega porekla) mu je bil zaupan poklic opata v Erfurtu in provinciala za Turingijo. zagotovilo mesto V poznih 1294, je bil Eckhart tudi v Turingiji. Njegovo prvo delo v maternem jeziku je bilo ≫ Razgovori o pou?evanju ≪ (Reden der Unterweisung) , vrsta navodil za dominikanske novice , ki so se odlo?ali za meni?ko ?ivljenje. Leta 1302 je bil poslan v Pariz. Tam je ostal do 1303. Kratka Pari?ka vpra?anja izvirajo iz tega ?asa.

V poznih 1303 se je Eckhart vrnil v Erfurt. Tako je bil kot provincial odgovoren za sedemin?tirideset samostanov v tej regiji. Na njegovo vodenje in delo so za?eli leteti razni o?itki, ki pa jih je (?e) zlahka zavrnil. Mojster domninikanskega reda Ajmerik iz Piacenze imenoval za generalnega in?pektorja pristojnega za ?e?ko z nalogo, da v red spravi tamkaj?nje samostane. Do leta 1311 je bil ?e provincial Sa?ke, ki je upravno pokrivala skoraj celotno severno Nem?ijo. Na Sa?kem ustanovil tri samostane za ?enske.

Na sinodi v Neaplju je bil dne 14. maja, 1311 je bil imenovan za profesorja na Pari?ki univerzi. Biti ?astno povabljen nazaj v Pariz kot magister je bil velik privilegij, katerega je imel prej le Toma? Akvinski. Eckhart je ostal v Parizu dve ?olski leti, do poletja 1313, in je ?ivel v isti hi?i, kot protitempljarski inkvizitor Vilijem Pari?ki .

Nato pa sledi dolgo obdobje, za katerega je znano le, da je pre?ivel del ?asa v Strasbourgu . Ni zanesljivih podatkov, kaj je tam po?el, zdi pa se da se je predvsem ukvarjal z duhovnim vodstvom in pridiganjem v dominikanskih samostanih.

Odlomek neke kronike iz leta 1320, v veljavi v rokopisu govori o Eckhartu, priorja opatije v Frankfurtu , ki je bil osumljen krivoverstva. Nenavadno bi bilo, da bi bil ?lovek, ki je bil obsojen krivoverstva imenovan za u?itelja v eni izmed najbolj znanih ?ol v redu. Njegov nenavaden slog pou?evanja pa bi lahko vzeli pod drobnogled ?e njegovi fran?i?kanskih nasprotniki, ki jih je z dominikanci vezalo intelektualno rivalstvo.

Leta 1320 ga je kolnski nad?kof [2] Henrik iz Virneburga obto?il herezije. Izmikanje ni bilo ve? mogo?e, ko je leta 1329 je Janez XXII. v buli In Agro Dominico v tezah obsodil Mojstrova u?enja za krivoverska. Dve leti pred sodbo je Mojster Eckhart izginil in do ?asa izreka sodbe verjetno umrl. Dominikanski meni?ki red si danes prizadeva za popolno rehabilitacijo obsojenih tez in za razglasitev Mojstra Eckharta kot bla?enega .

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Fragment najstarej?e znane Eckhartove pridige iz zbirke Univerze v Gottingenu

Njegov opus lahko razdelimo na teolo?ki del namenjen izvedencem v teologiji in pridigarskega namenjen ?lanom dominikanskega reda. Teolo?ke razprave je pisal v latin??ini, skozi zgodovino se je ohranilo le malo teh razprav. ?ir?i dominikanski skupnosti je namenjal pridige v nem??ini, ki so najpomembnej?i ohranjeni vir njegovih idej.

Vpliv [ uredi | uredi kodo ]

Eckhart je eden izmed najbolj vplivnih kr??anskih novoplatonistov  13. stoletja, nadaljevalcev tradicije zgodnjih novoplatonistov Psevdo-Dionizija in Prokla  iz 5. stoletja. Kljub obsodbi so dominikanci in kartuzijani nadaljevali z branjem njegovih del. do poznega srednjega veka. Neposredno je vplival na Nikolaja Kuzanskega , ki je zbral njegova dela, velik vpliv pa ima tudi na porensko misti?no ?olo Prijatelji Boga [3] s predstavnikoma Janezom Taulerjem in Henrikom Suzonom .

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. ↑ Kolnski nad?kof je bil hkrati eden od sedmih nem?kih volilnih knezov, ki so volili novega nem?kega kralja (Rex Romanus)
  3. ↑ Gottesfreunde

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Hribar, Tine , ≫ Filozofija religije : poglavja o onto-teo-logiji ≪, Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2000, str. 185-197 ( COBISS )
  • Maurer, Armand A., ≫ Srednjeve?ka filozofija zahoda ≪, Mohorjeva dru?ba, Celje 2001 ( COBISS )
  • Mojster Eckhart, ≫ Pridige in traktati ≪, Mohorjeva dru?ba, Celje 1995 ( COBISS )
  • Vorlander, K. 1977. Zgodovina filozofije: Prva knjiga. Ljubljana: Slovenska matica.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Mojster Eckhart .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mojster_Eckhart&oldid=6133548 ≪