Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Meta
(
znanstveno ime
Mentha
) (iz
gr??ine
mintha
,
[1]
Linear B
mi-ta
)
[2]
je
rod
cveto?ih rastlin
v
dru?ini
ustnatic
(Lamiaceae).
[3]
Latinsko ime
mentha
nosi mnogo razli?nih vrst rastlin. Med ve? kot 600 razli?nimi vrstami, katerih ?tevilo se z novimi hibridi ?e pove?uje je razli?ne vrste la?je izbirati po vonju kot po imenu. Nekaj izmed teh:
- Maro?ka klasasta meta
(
M.spicata
)
- Korzi?ka meta
(
M.requienii
) ima tanke svetlozelene liste z miniaturnimi cvetovi ter vonj poprove mete.
- Jabol?na meta
(
M.suaveolens
) - po jabolkih di?e?a meta s svetlozelenimi, z dla?icami pokritimi listi.
- Oblolistna meta
(
M. villosa
) ima velike, okrogle ter z dla?icami pokrite liste, ki di?ijo podobno kot listi jabol?ne mete.
- Plaze?a meta
(
M.pillegium
) - ta vrsta ima slabotno steblo, kjerkoli se dotakne zemlje, razraste svoje korenine. Di?i podobno kot poprova meta.
- Kodrasta meta
(
M.spicata
) nosi nagubane liste zamolklo zelene barve z vonjem po jabolkih.
- Poprova meta
(
Mentha × piperita
)
Mete so ve?inoma rastline ki uspevajo na ve?ini tal, predvsem po bolj vla?nih krajih.
V gr?ki mitologiji je bila
Mentha
nimfa, katero je njen ljubimec, bog Had spremenil v di?e?o rastlino, potem ko ju je izsledila njegova ljubosumna ?ena.
Izjemno cenjena je bila ta rastlina na zahodu - to navajajo tudi biblijski spisi, ki omenjajo, da so
farizeji
pobirali desetino od mete, kopra ter kumine. Hebrejci so meto posipali po tleh sinagog, ta obi?aj pa se je pozneje nato prenesel ?e v italijanske cerkve kjer so jo imenovali
Erba Santa Maria
Rimski pesnik
Ovid
jo v svojih
Metamorfozah
omenja kot simbol gostoljubnosti; Lika v tej knjigi, Filemon in Baucis sta z meto zdrgnila mizo, preden sta posedla svoje goste. Rimljani so z meto druga?e di?avili vina ter omake, Rimljanke pa so jo uporabile kot zvija?o - ?ve?ile so stebla te rastline, skupaj z medom, da bi prikrile vonj po vinu.
Na
Japonskem
je metin po?ivljajo?i vonj ?e od nekdaj zelo visoko cenjen, Japonke pa so poleg tega nosile metine kroglice kot za??ito pred boleznimi.
Meta v na?ih krajih ni povsem avtohtona rastlina. V Evropo je bilo prine?enih v 9.stoletju veliko vrst met, ki so se ohranile do dana?njih ?asov.
- ↑
μ?νθα
. Liddell, Henry George; Scott, Robert;
A Greek?English Lexicon
at
Perseus Project
- ↑
Palaeolexicon
, Word study tool of ancient languages
- ↑
Harley, Raymond M.; Atkins, Sandy; Budantsev, Andrey L.; Cantino, Philip D.; Conn, Barry J.; Grayer, Renee J.; Harley, Madeline M.; de Kok, Rogier P.J.; Krestovskaja, Tatyana V. (2004). ≫Labiatae≪. V Kubitzki, Klaus; Kadereit, Joachim W. (ur.).
The Families and Genera of Vascular Plants
. Zv. VII. Berlin; Heidelberg, Germany: Springer-Verlag. str. 167?275.
ISBN
978-3-540-40593-1
.
- Goock Roland,
Gewurze und Krauter von A - Z" (V svetu za?imb in di?av)
, Zalo?ba Mladinska knjiga in HP Droga Portoro?, Ljubljana, 1979 (
COBISS
)
- Bremness L.,
Velika knjiga o zeli??ih.
Zalo?ba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997
- A?i? Simon,
Priro?nik za nabiranje zeli??
Mohorjeva zalo?ba, Celje, 2000
