Ovce merino pasme ali merinovke so ena najbolj znanih in raz?irjenih pasem ovac . Izvirajo iz ?panije , redi pa se jih zlasti zaradi volne .

Izvor [ uredi | uredi kodo ]

Prve ?rede merinovk so se v ?paniji pojavile v 12. stoletju. Predvideva se, da so jih pripeljali Marinidi (od tod ime), arabsko - berberska dinastija, ki je vladala v Maroku in ju?ni ?paniji v letih 1215?1465. Alternativni izvor imena naj bi bil preko uradnika, zadol?enega za merinidad , posestvo v srednjeve?ki ?paniji. Pasma se je razvijala le v ?paniji, saj je bil izvoz ovac do 18. stoletja prepovedan. Danes je po ovcah merino najbolj znana Avstralija .

Zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

?ivali so nekoliko manj?e kot ovce mesnih pasem. Njihova dlaka je gosta in mehka, vlakna imajo praviloma premer manj kot 24 μm, ultra fina vlakna 11,5 - 15 μm. Pasma je primerna predvsem za bolj suha podro?ja, saj v bolj vla?nih razmerah volna za?ne gniti. Zaradi tega poskusi merinoizacije, torej kri?anja, slovenskih pasem niso bili uspe?ni. ^[1]

Tipi [ uredi | uredi kodo ]

Znanih je ve? razli?nih tipov pasme, npr. rambouillet ( francoski tip, ki se goji tudi za meso), delaine ( ameri?ki tip, predvsem jugozahodni del dr?ave), booroola in peppin (avstralska tipa).

Booroola [ uredi | uredi kodo ]

Booroola izvira iz istoimenske farme, njena zna?ilnost je visoka rodnost. Vzrok je gen FecB, ki vpliva na stopnjo ovulacije in se nahaja na kromosomu 6 (regija 4q22-24). FecB+ je oznaka za divji tip alela, FecBF pa za dominantni mutiran alel, ki pove?a rodnost. Homozigotna ovca (+/+), ima na cikel 0-2 ovuliranih jaj?ec. Heterozigot, nosilec ene kopije booroola alela (F/+), ima na cikel 3-4 ovuliranih jaj?ec. Homozigot F/F pa ima lahko do 5 ovuliranih jaj?ec na cikel, pri porodu je skoraj nujna prisotnost veterinarja. Gen FecB kodira kostni morfogenetski proteinski receptor (BMPR1B). Pri spolno zrelih ovcah se u?inek mutacije ka?e na jaj?nikih. Folikli pri takih ovcah so manj?i kot obi?ajno, a jih je ve?. ^[2]

Viri [ uredi | uredi kodo ]