Maria Gaetana Agnesi
Rojstvo	16. maj 1718 ( {{padleft:1718|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:16|2|0}} ) [1] [2] […] Milano [4]
Smrt	9. januar 1799 ( {{padleft:1799|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}} ) [5] [1] […] (80 let) Milano [4]
Poklic	filozofinja , matemati?arka , filantropinja , teologinja , pedagoginja , poliglot

Maria Gaetana Agnesi [marija gaetana anjezi], italijanska matemati?arka , filozofinja in jezikoslovka , * 16. maj 1718 , Milano , de?ela Habsbur?ke krone, Italija , † 9. januar 1799 , Milano.

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Njen o?e je bil profesor matematike na Univerzi v Bologni . Pri devetih je znala latin??ino tako dobro, da bi lahko objavila kakr?enkoli izdelan nagovor v tem jeziku. Do svojega trinajstega leta je znala gr??ino , hebrej??ino , franco??ino , ?pan??ino , nem??ino in tudi druge jezike . Dve leti kasneje je za?el njen o?e v svoji hi?i zbirati najbolj u?ene ljudi iz Bologne. Od njih se je Agnesijeva u?ila in razpravljala o najte?je razumljivih filozofskih vpra?anjih. Zapisi o teh sre?anjih so se ohranili v de Brossejevih Lettres sur l'Italie v Propositiones Philosophicae , ki jih je objavil njen o?e 1738. Pri dvajsetih si je mo?no ?elela postati nuna. Njene ?elje niso upo?tevali in je od tedaj naprej ?ivela v popolni dru?beni osami in se v celoti posvetila raziskovanju matematike .

Najbolj pomemben rezultat njenega dela je bilo kakovostno delo Instituzioni analitiche ad uso della gioventu italiana , objavljeno v Milanu 1748. Prvo poglavje je obravnavalo analizo kon?nih koli?in, drugo pa analizo neskon?no majhnih in velikih koli?in. Francoski prevod drugega poglavja, ki ga je prevedel P. T. d'Antelmy in raz?iril Charles Bossut (1730-1814), je iz?lo v Parizu 1775. Angle?ki prevod celotnega dela Johna Colsona (1680-1760), Lucasovega profesorja matematike na Univerzi v Cambridgeu , je iz?el 1801 na ra?un stro?kov barona Maseresa. Agnesijeva je napisala tudi tolma? k Traite analytique des sections coniques of the marquis de l'Hopital . Tega dela pa niso nikoli objavili, ?eprav so ga zelo cenili tisti, ki so prebrali njegov rokopis.

Agnesijeva je (kakor pred tem ?e de Fermat in Grandi ) raziskovala krivuljo , dolo?eno z:

${\displaystyle y={\frac {1}{x^{2}+1}}\!\,}$

ali splo?no:

${\displaystyle y={\frac {a^{3}}{x^{2}+a^{2}}}\!\,,}$

oziroma parametri?no :

${\displaystyle x=at,\quad y={\frac {a}{t^{2}+1}}\!\,,}$

sedaj imenovano po njej Agnesin koder ali tudi nerodno Agnesina ?arovnica. Agnesijeva jo je leta 1748 imenovala kakor Grandi versiera , (po latinski besedi vertere - vrtenje). Dogodilo se je, da podobno zvene?a beseda v italijan??ini avversiera pomeni 'ona - hudi?', 'hudi?evka', '?ena hudi?a' ali '?arovnica'. Ker so prvo besedo prevedli z drugo, se krivulja danes imenuje tudi ?arovnica.

Po drugi razli?ici naj bi Agnesijeva zamenjala staroitalijansko besedo versorio (kakor jo je imenoval Grandi), ki pomeni 'prosto gibljiv v poljubni smeri', z besedo versiera , ki pomeni '?krat', 'stra?ilo', '?ena hudi?a'. Druga?e je v rabi redko sre?amo. ^{[ navedi vir ]}

Leta 1750 so jo na pobudo pape?a Benedikta XIV. izvolili za predstojnico stolice za matematiko in naravoslovja Univerze v Bologni. Po smrti njenega o?eta leta 1752 se je posvetila ?tudiju teologije . Nekaj ?asa je bila upravnica bolni?nice Hospice Trivulzio Modrih nun v Milanu, pozneje pa se je pridru?ila redovnicam. Pri njih je ostala vse do svoje smrti.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Edwards , Hostetler , Larson , Calculus of a Single Variable: Early Transcendental Functions (3. izdaja), (2003).
• Britanska enciklopedija 1911 . (angle?ko)

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Maria Gaetana Agnesi