한국   대만   중국   일본 
Makedonija (regija) - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Makedonija (regija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Regija Makedonija
Dana?nje meje regije Makedonije niso to?no definirane. Regija se razprostira ?ez 5 dr?av: Gr?ija , Severna Makedonija , Bolgarija , Albanija in Srbija .
Gr?ka/Egejska je ozna?ena sivo (50 %), Vardarska rde?e (37 %), zeleno je ozna?ena Pirinska (10 %). Oran?no je del Makedonije v Albaniji (1,5 %).

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Njene meje so se skozi ?as precej spremenile; vendar pa je bila do sredine 19. stoletja opredeljena kot sodobna geografska regija. Danes velja, da regija vklju?uje dele ?estih balkanskih dr?av. Razdeljena je med Gr?ijo ( Egejska Makedonija ), Severno Makedonijo (tudi Vardarska Makedonija ) in Bolgarijo ( Pirinska Makedonija ). Majhen del Makedonije le?i tudi v Albaniji ( Mala Prespa in Golo Brdo ) ter Srbiji ( Prohor P?injski ).

Obsega pribli?no 67.000 kvadratnih kilometrov in ima 4,76 milijona prebivalcev. Njena najstarej?a znana naselja segajo pribli?no v leto 7000 pr. n. ?t. Od sredine 4. stoletja pred na?im ?tetjem je Makedonsko kraljestvo postalo prevladujo?a sila na Balkanskem polotoku; od takrat ima Makedonija pestro zgodovino.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Obe lastni imeni Maked?n in Makednos morfolo?ko izhajata iz starogr?kega pridevnika makednos , kar pomeni ≫visok, vitek≪ in sta povezana z izrazom Makedonija .

Meje in definicije [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Makedonija (kraljestvo) .

Antika [ uredi | uredi kodo ]

Makedonsko kraljestvo s provincami
Meje Makedonije, zasnovane na rimski provinci, po razli?nih avtorjih (1843-1927)

Opredelitev Makedonije se je skozi zgodovino ve?krat spremenila. Pred raz?iritvijo pod Aleksandrom Velikim je starodavno kraljestvo Makedonija, po katerem ima sodobna regija svoje ime, v celoti le?alo znotraj osrednjega in zahodnega dela sedanje gr?ke province Makedonije in je bilo sestavljeno iz 17 provinc/okro?ij ali eparhij (antika gr?ko επαρχ?α ). [1]

?iritev Kraljevine Makedonije:

  1. Kraljestvo Perdika I. : Makedonsko kraljestvo Emathia, ki ga sestavlja ?est provinc Emathia, Pieria, Bottiaea, Mygdonia, Eordaea in Almopia.
  2. Kraljevina Aleksandra I. : Vse zgornje province plus vzhodne priloge Crestonia, Bisaltia in zahodne priloge Elimiotis, Orestis in Lynkestis.
  3. Kraljestvo Filipa II. : Vse zgoraj omenjene province ter dodatki Pelagonija in makedonska Paeonija na severu, Sintika, Odomantisa in Edonisa na vzhodu ter Halkidika na jugu.

Rimsko obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Najve?ji obseg sodobne geografske regije Makedonije, prikazane v modri barvi (ni splo?no sprejeto). Regija je razdeljena z dr?avnimi mejami Gr?ije (Gr?ka Makedonija), Republike Severne Makedonije, Bolgarije (Blagoevgrajska pokrajina), Albanije (Mala Prespa in Golo Brdo), Srbije (Prohor P?injski) in Kosova (Gora).

V 2. stoletju je Makedonija pokrivala pribli?no obmo?je, za katerega velja, da je danes, vendar severne regije dana?nje Republike Severne Makedonije niso bile identificirane kot makedonske de?ele. [2] Zaradi ?e vedno nejasnih razlogov se je v naslednjih enajstih stoletjih polo?aj Makedonije mo?no spremenil. Rimska provinca Makedonija je obsegala dana?njo severno in osrednjo Gr?ijo, velik del geografskega obmo?ja Republike Severne Makedonije in jugovzhodno Albanijo. Preprosto povedano, Rimljani so pod tem imenom ustvarili veliko ve?je upravno obmo?je kot prvotna anti?na Makedonija. V poznih rimskih ?asih so bile pokrajinske meje reorganizirane v ?kofijo Makedonijo, sestavljeno iz ve?ine moderne celinske Gr?ije tik ob Egejskem morju, vklju?no s Kreto, ju?no Albanijo, jugozahodno Bolgarijo in ve?ino Republike Severne Makedonije.

Bizantinska doba [ uredi | uredi kodo ]

V Bizantinskem cesarstvu je bila provinca pod imenom Makedonija izklesana iz prvotne teme Trakije , ki je bila precej vzhodno od reke Strume. [3] Ta tema je vklju?evala razli?ne dele Trakije in je dala ime makedonski dinastiji . [4] Zato se bizantinski dokumenti tega obdobja, ki omenjajo Makedonijo, najverjetneje nana?ajo na makedonsko temo. Po drugi strani pa je bila regija Makedonija, ki ji je skozi 9. in 10. stoletje vladalo Prvo bolgarsko cesarstvo , leta 1018 vklju?ena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije. [5]

Osmanska doba [ uredi | uredi kodo ]

S postopnim osvajanjem jugovzhodne Evrope s strani Osmanskega cesarstva v poznem 14. stoletju je ime Makedonija za ve? stoletij izginilo kot administrativna oznaka in je bilo redko prikazano na zemljevidih. Ime je bilo v 19. stoletju ponovno o?ivljeno, da bi pomenilo posebno geografsko regijo, [6] [7] [8] ki opredeljuje regijo, ki jo omejujejo gora Olimp , Pindsko gorstvo , ?ar planina in Osogovo, zahodni Rodopi , spodnji tok reka Mesta (gr?ko Nestos ) in Egejsko morje , [9] razvija pribli?no enake meje, kot jih ima danes. [10]

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

V srednjem in novem veku je bila Makedonija znana kot balkanska regija, naseljena s ?tevilnimi etni?nimi skupinami. [11] Danes ima Makedonija kot obmejno obmo?je, kjer se sre?uje ve? zelo razli?nih kultur, izjemno raznolik demografski profil. Trenutna demografija Makedonije vklju?uje:

  • Makedonski Grki se kulturno in regionalno samoopredeljujejo kot Makedonci (gr?ko Μακεδ?νε?, Makedones ). Predstavljajo ve?ino prebivalstva regije (~51 %). ?tejejo pribli?no 2.500.000 in danes skoraj v celoti ?ivijo v gr?ki Makedoniji . Gr?ko makedonsko prebivalstvo je me?ano z drugimi avtohtonimi skupinami in z velikim dotokom gr?kih beguncev iz Male Azije, pontskih Grkov in vzhodnotrakijskih Grkov v za?etku 20. stoletja. To je posledica izmenjave prebivalstva med Gr?ijo in Tur?ijo, med katero je bilo ve? kot 1,2 milijona pravoslavnih beguncev iz Tur?ije nastanjenih v Gr?iji, od katerih jih je bilo 638.000 naseljenih v gr?ki provinci Makedonija. [12] Manj?e gr?ke manj?ine obstajajo v Bolgariji in Republiki Severni Makedoniji, vendar je njihovo ?tevilo te?ko ugotoviti. V uradnih rezultatih popisa se je v bolgarski Makedoniji (pokrajina Blagoevgrad) leta 2011 samo 86 oseb opredelilo za Grke, od skupno 1379 v vsej Bolgariji; medtem ko se je v popisu leta 2002 v Republiki Severni Makedoniji le 442 oseb opisalo kot Grki.
  • Etni?ni Makedonci se opredeljujejo kot Makedonci (makedonsko Македонци, Makedonci ) v etni?nem in regionalnem smislu. So druga najve?ja etni?na skupina v regiji. Ker so ju?noslovanska etni?na skupina, so v Gr?iji znani tudi kot ≫makedonski Slovani≪ in ≫slovanski Makedonci≪ (gr?ko Σλαβομακεδ?νε?, Slavomakedones ), ?eprav lahko etni?ni Makedonci, vklju?no s tistimi v gr?ki Makedoniji, na ta izraz gledajo kot na slab?alno. [13] Predstavljajo ve?ino prebivalstva v Republiki Severni Makedoniji, kjer se je po popisu leta 2002 pribli?no 1.300.000 ljudi izreklo za Makedonce. Leta 1999 je gr?ki Helsin?ki monitor ocenil, da med slovansko govore?imi v gr?ki Makedoniji obstaja precej?nja manj?ina etni?nih Makedoncev, ki se giblje od 10.000 do 30.000. [14] Popisa prebivalstva glede vpra?anja maternega jezika v Gr?iji ni bilo od leta 1951, ko je popis zabele?il 41.017 slovansko govore?ih, ve?inoma na obrobju Gr?ije v Zahodni Makedoniji. Jezikovna klasifikacija slovanskih nare?ij, ki jih govorijo ti ljudje, se danes obi?ajno uvr??a med makedonske, z izjemo nekaterih vzhodnih nare?ij, ki jih je mogo?e uvrstiti tudi med bolgarske, ?eprav ljudje sami imenujejo svoj materni jezik z razli?nimi izrazi, vklju?no z makedonski, makedoniski (≫makedon??ina≪) [15] , slavika (gr?ko σλαβικ?, ≫slovansko≪), dopia ali entopia (gr?ko εντ?πια, ≫lokalni/avtohtoni [jezik]≪) [16] , balgartzki, bogartski (≫bolgarski≪) [17] skupaj z na?i (≫na?i≪) in stariski (≫stari≪). Ve?ina slovansko govore?ih se opredeljuje kot etni?ni Grki (slovanski Grki), ?eprav obstajajo majhne skupine, ki zagovarjajo etni?no makedonsko in bolgarsko nacionalno identiteto, vendar nekatere skupine zavra?ajo vse te etni?ne ozna?be in namesto tega raje uporabljajo izraze, kot je ≫doma?ini≪. [18] Makedonska manj?ina v Albaniji je uradno priznana manj?ina v Albaniji in je v glavnem skoncentrirana okoli regije Prespe in Golo Brdo ter so predvsem vzhodnopravoslavni kristjani z izjemo kasnej?e regije, kjer so Makedonci prete?no muslimani. V albanskem popisu leta 2011 se je 5870 albanskih dr?avljanov izreklo za Makedonce. [19] Po zadnjem bolgarskem popisu prebivalstva iz leta 2011 se v provinci Blagoevgrad v Bolgariji (Pirinska Makedonija) 561 ljudi opredeljuje za etni?ne Makedonce. Uradno ?tevilo etni?nih Makedoncev v Bolgariji je 1654.
  • Bolgarski Makedonci so etni?ni Bolgari, ki se regionalno opredeljujejo kot ≫Makedonci≪ (bolgarsko Македонци, Makedonci ). Predstavljajo ve?ino prebivalstva bolgarske Makedonije (znane tudi kot Pirinska Makedonija ). V provinci Blagoevgrad , kjer ve?inoma ?ivijo, jih je pribli?no 250.000. V Albaniji, Gr?iji in Republiki Severni Makedoniji obstajajo majhne skupine, ki se identificirajo z Bolgari , njihova velikost pa je negotova. V Republiki Severni Makedoniji se je po popisu leta 2002 1417 ljudi izreklo za bolgarsko etni?no identiteto. Paradoksalno je, da je v zadnjih nekaj letih pribli?no 53.000 Makedoncev zaprosilo za bolgarsko dr?avljanstvo in ve? kot 70.000 etni?nih Makedoncev je ?e pridobilo bolgarske potne liste. [20] [21] Vstop Bolgarije v Evropsko unijo je o?itno mo?an motivacijski dejavnik. Da ga pridobijo, morajo podpisati izjavo, ki dokazuje, da so po poreklu Bolgari, s ?imer dejansko ne priznavajo svojih pravic manj?ine.
  • Albanci so druga ve?ja etni?na skupina v regiji. Etni?ni Albanci predstavljajo ve?ino v nekaterih severnih in zahodnih delih Republike Severne Makedonije in po popisu iz leta 2002 predstavljajo 25,2 % celotnega prebivalstva Republike Severne Makedonije.
  • Manj?e ?tevilo Turkov , Bo?njakov , Romov , Srbov , Aromunov , Megleno-Romunov, Egip?anov , Armencev in Judov ( Sefardski Judje in Romanioti) je tudi v Makedoniji.
  • Razporeditev etničnih skupin v Makedoniji leta 1892 (nem. Bevieiofor Geography and Statistics)
    Razporeditev etni?nih skupin v Makedoniji leta 1892 (nem. Bevieiofor Geography and Statistics )
  • Razporeditev etničnih skupin na Balkanskem polotoku in v Mali Aziji leta 1910 (Zgodovinski atlas Williama R. Shepherda, New York)
    Razporeditev etni?nih skupin na Balkanskem polotoku in v Mali Aziji leta 1910 ( Zgodovinski atlas Williama R. Shepherda , New York)
  • Razporeditev etničnih skupin na Balkanskem polotoku in v Mali Aziji leta 1918 (National Geographic)
    Razporeditev etni?nih skupin na Balkanskem polotoku in v Mali Aziji leta 1918 (National Geographic)
  • Stolnica svetega Gregorja Palame v Solunu
    Stolnica svetega Gregorja Palame v Solunu

Religija [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina dana?njih prebivalcev regije je vzhodnih pravoslavnih kristjanov, predvsem bolgarske pravoslavne, gr?ke pravoslavne, makedonske pravoslavne in srbske pravoslavne cerkve. Pomembne muslimanske manj?ine so prisotne med albanskim, bolgarskim (Pomaki), makedonskim (Torbe?), bo?nja?kim in tur?kim prebivalstvom.

V obdobju klasi?ne antike je bila glavna vera v regiji Makedonija starogr?ka religija. Po rimski osvojitvi Makedonije je bila uvedena tudi starorimska vera. V tej regiji so ohranjeni ?tevilni staroverski spomeniki, posve?eni gr?kim in rimskim bo?anstvom. V obdobju zgodnjega kr??anstva je bila v regiji Makedonija vzpostavljena cerkvena struktura in sede? v Solunu je postal metropolitanska ?kofija rimske province Makedonije . [22] Solunski nad?kof je postal tudi vi?ji cerkveni primas celotnega Vzhodnega Ilirika , leta 535 pa je bila njegova jurisdikcija zmanj?ana na upravno ozemlje ?kofije Makedonije. Kasneje je pre?el pod jurisdikcijo carigrajskega ekumenskega patriarha.

V srednjem veku in do leta 1767 so bile zahodne in severne regije Makedonije pod jurisdikcijo Ohridske nad?kofije. Severno obrobje regije (obmo?ja okoli Skopja in Tetova ) je imelo za?asno jurisdikcijo pod srbsko patriarhijo Pe?. Ohridska nad?kofija in Pe?ki patriarhat sta bili sredi 18. stoletja ukinjeni in pripojeni carigrajskemu ekumenskemu patriarhu. V obdobju osmanske oblasti je bila zabele?ena tudi delna islamizacija. Kljub temu je ortodoksno kr??anstvo ostalo prevladujo?a vera lokalnega prebivalstva.

V 19. stoletju so na versko ?ivljenje v regiji mo?no vplivala nara??ajo?a nacionalna gibanja. V regiji Makedonije se je pojavilo ve? ve?jih etnoreligioznih sporov, med katerimi so bili predvsem razkoli med carigrajskim ekumenskim patriarhom in novoustanovljenim Bolgarskim eksarhatom (1872), kasneje pa med Srbsko pravoslavno cerkvijo in novoustanovljeno Makedonsko pravoslavno cerkvijo (1967).

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnji neolitik [ uredi | uredi kodo ]

Medtem ko Makedonija ka?e znake ?love?kega prebivali??a tako starega kot obdobje paleolitika (med katerimi je jama Petralona z najstarej?im evropskim humanoidom), najzgodnej?e znane naselbine, kot je Nea Nikomedeia v Imatiji (dana?nja gr?ka Makedonija), segajo 9000 let nazaj. [23] Hi?e v Nea Nikomedeji so bile zgrajene ? tako kot ve?ina stavbb v celotnem neolitiku v severni Gr?iji ? iz pletenine in veziva na lesenem ogrodju. Kulturni sklop vklju?uje dobro izdelano lon?enino preprostih oblik z ob?asnim okrasjem v beli barvi na rde?em ozadju, glinene ?enske figurice tipa ≫pali?aste glave≪, znane od Tesalije do doline Donave , kamnite sekire in tesla, rezila iz ro?enca in okraske iz kamna, vklju?no z nenavadnimi ≫nosnimi ?epi≪ z nejasno funkcijo. Sestava pripadajo?ih predmetov se razlikuje od hi?e do hi?e, kar nakazuje, da je bila dolo?ena stopnja specializacije obrti vzpostavljena ?e od za?etka zgodovine mesta. Kme?ko gospodarstvo je temeljilo na gojenju ?it, kot sta p?enica in je?men ter stro?nice, ter na reji ovc in koz, nekaj goveda in pra?i?ev. Lov je imel relativno majhno vlogo v gospodarstvu. Ta naselbina iz zgodnjega neolitika , ki je pre?ivela od 7000 do 5500 pr. n. ?t., je bila naseljena ve? kot tiso? let.

Srednji neolitik [ uredi | uredi kodo ]

Obdobje srednjega neolitika (okoli 5500 do 4500 pr. n. ?t.) je trenutno najbolje predstavljeno v Serviji v dolini reke Haliakmon v zahodni Makedoniji, kjer zna?ilna rde?e-kremna keramika v slogu Sesklo poudarja ju?no orientacijo naselbine. Keramika tega datuma je bila najdena na ?tevilnih najdi??ih v osrednji in vzhodni Makedoniji, vendar doslej nobena ni bila obse?no izkopana.

Pozni neolitik [ uredi | uredi kodo ]

Pozno neolitsko obdobje (okoli 4500 do 3500 pr. n. ?t.) je dobro predstavljeno tako z izkopanimi kot neizkopanimi najdi??i po vsej regiji (?eprav se v vzhodni Makedoniji ravni tega obdobja ?e vedno imenujejo srednji neolitik glede na terminologijo, ki se uporablja na Balkanu). Hitre spremembe v lon?arskih slogih in odkritje fragmentov lon?enine, ki namigujejo na trgovino z zelo oddaljenimi regijami, ka?ejo, da so se dru?ba, gospodarstvo in tehnologija hitro spreminjali. Med najpomembnej?imi spremembami je bil za?etek obdelave bakra , za kar je Renfrew prepri?ljivo pokazal, da so se tega nau?ili od kulturnih skupin Bolgarije in Romunije na severu. [24] Glavne izkopane naselbine tega obdobja so Makryialos [25] in Paliambela blizu zahodne obale Termai?kega zaliva, Thermi ju?no od Soluna in Sitagroi [26] ter Dikili Tas v Dramski ni?ini. Nekatera od teh obmo?ij so bila gosto poseljena in so tvorila velike gomile (danes jih lokalni prebivalci te regije poznajo kot 'tumba'). Druge so bile precej manj gosto poseljene in so se razprostirale kar na kilometer (Makryialos). Oba tipa najdemo hkrati v istih okoli?ih in domnevamo, da se razlike v dru?beni organiziranosti odra?ajo v razlikah v ureditvi poselitve. Nekatere skupnosti so se o?itno ?elele za??ititi z razli?nimi vrstami obrambnih ureditev: jarki pri Makryialosu in koncentri?ni zidovi pri Paliambeli. Najbolje ohranjene zgradbe so bile odkrite v Dikili Tasu, kjer so bile dolge strukture z lesenim okvirjem organizirane v vrstah in nekatere okra?ene z lobanjami bikov, pritrjenimi na zunanjo stran sten in ometanimi z glino.

Izjemni dokazi o kultni dejavnosti so bili najdeni v Promachonas-Topolnici, ki pre?ka gr?ko bolgarsko mejo severno od Serresa. Zdelo se je, da je bila tu globoka jama pokrita, da bi naredila podzemno sobo; v njej so bile zaporedne plasti ru?evin, vklju?no z velikim ?tevilom figuric, bikovih lobanj in keramike, vklju?no z ve? redkimi in nenavadnimi oblikami. [27]

Gospodarstvo tega obdobja je nadaljevalo prakso, uveljavljeno v za?etku neolitika, ?eprav so bile ovce in koze manj prevladujo?e med ?ivalmi kot prej, gojenje vinske trte ( Vitis vinifera ) pa je dobro izpri?ano.

Od celotnega neolitskega obdobja v severni Gr?iji je bilo odkritih le nekaj grobov in ni mogo?e razbrati nobenega jasnega vzorca. Vendar se zdi, da so bile grobne daritve zelo omejene.

?iritev Makedonije v kraljestvo

Anti?na Makedonija (500 do 146 pr. n. ?t.) [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Makedonija (kraljestvo) .

V klasi?nem obdobju je regija Makedonija obsegala dele tistega, kar je bilo takrat znano kot Makedonija, Ilirija in Trakija. Med drugim so v njenih de?elah bila kraljestva Peonija , Dardanija , Makedonija in Pelagonija, zgodovinska plemena, kot so Agriani , in kolonije ju?nih gr?kih mestnih dr?av. Pred makedonskim prevlado so dele ju?ne Makedonije poseljevali Brigi , [28] medtem ko so zahodno (tj. Gornjo) Makedonijo poseljevala makedonska in ilirska plemena. Medtem ko so pozneje zabele?ene ?tevilne vojne med ilirskim in makedonskim kraljestvom, so Brigi morda mirno sobivali z Makedonci. [29] V ?asu klasi?ne Gr?ije je Peonija, katere natan?ne meje so nejasne, prvotno vklju?evala celotno dolino reke Aksij in okoli?ka obmo?ja, v dana?njem severnem delu gr?ke regije Makedonija, ve?ji del Republike Severne Makedonije in majhen del zahodne Bolgarije. [30] Do leta 500 pred na?im ?tetjem je bilo starodavno kraljestvo Makedonije sredi??e nekje med ju?nimi pobo?ji Spodnjega Olimpa in najni?jim tokom reke Haliakmon. [31] Od leta 512/511 pr. n. ?t. je bilo kraljestvo Makedonije podrejeno Perzijcem , vendar je po bitki pri Platajah ponovno pridobilo neodvisnost. [32] Pod Filipom II. in Aleksandrom Velikim se je makedonsko kraljestvo silovito raz?irilo in celotno regijo Makedonije postavilo pod njuno oblast. Aleksandrova osvajanja so povzro?ila trajno raz?iritev helenisti?ne kulture in mi?ljenja po starem Bli?njem vzhodu, vendar je njegov imperij po njegovi smrti razpadel. Njegovi generali so si razdelili cesarstvo in ustanovili lastne dr?ave in dinastije. Makedonsko kraljestvo je zavzel Kasander , ki mu je vladal do svoje smrti leta 297 pr. n. ?t. Takrat je makedonski nadzor nad trakoilirskimi dr?avami v regiji po?asi pojenjal, ?eprav je kraljevina Makedonija ostala najmo?nej?a regionalna sila. V tem obdobju je bilo tudi nekaj keltskih vpadov v Makedonijo. Vendar sta Kelte vsaki? uspe?no odbila Kasander in kasneje Antigon, kar je pustilo majhen splo?ni vpliv na regijo. [33]

Zgodnja rimska Makedonija (tukaj prikazana, ki zajema Peonijo in ju?no Ilirijo) in okolica, iz Droysensovega zgodovinskega atlasa, 1886
Pozna rimska ?kofija Makedonija, vklju?no s provincami Makedonija Prima, Makedonija Sekunda ali Salutaris (ob?asno ukinjena), Tesalija, Epirus vetus, Epirus nova, Ahaja in Kreta.

Rimska Makedonija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Makedonija (rimska provinca) .

Makedonsko suverenost v regiji je kon?ala rasto?a mo? Rima v 2. stoletju pred na?im ?tetjem. Filip V. Makedonski je svoje kraljestvo med njegovo vladavino (221?179 pr. n. ?t.) popeljal v vojno proti Rimljanom v dveh vojnah. Prva makedonska vojna (215?205 pr. n. ?t.) je bila za Makedonce dokaj uspe?na, Filip pa je bil odlo?ilno pora?en v drugi makedonski vojni leta (200?197 pr. n. ?t.). ?eprav je pre?ivel vojno z Rimom, njegov naslednik Perzej Makedonski (vladal 179?168 pr. n. ?t.) ni; po tem, ko je Makedonijo popeljal v tretjo makedonsko vojno leta (171?168 pr. n. ?t.), je izgubil svoje kraljestvo, ko je bil pora?en. Makedonija je bila sprva razdeljena na ?tiri republike, podrejene Rimu, preden je bila kon?no priklju?ena leta 146 pred na?im ?tetjem kot rimska provinca. Pribli?no v tem ?asu so latinsko govore?i kolonisti in voja?ko osebje na Balkanu uvedli vulgarno latin??ino.

Z delitvijo Rimskega cesarstva na zahodno in vzhodno leta 298 n. ?t. je Makedonija pri?la pod oblast bizantinskih naslednikov Rima. Prebivalstvo celotne regije pa so iz?rpali uni?ujo?i vpadi raznih gotskih in hunskih plemen okoli leta 300 ? 5. stoletja na?ega ?tetja. Kljub temu so drugi deli Bizantinskega cesarstva ?e naprej cveteli; zlasti nekatera obalna mesta, kot je Solun, so postala pomembna trgovska in kulturna sredi??a. Kljub mo?i cesarstva so bili bizantinski dominioni od za?etka 6. stoletja podvr?eni pogostim vpadom razli?nih slovanskih plemen , kar je v stoletjih povzro?ilo drasti?ne demografske in kulturne spremembe v balkanskih provincah cesarstva. ?eprav tradicionalna stroka pripisuje te spremembe obse?nim kolonizacijam slovansko govore?ih skupin, se domneva, da se je splo?no razpr?itev rimske identitete morda za?ela v 3. stoletju, zlasti med pode?elskimi provincami, ki so jih hromili strogi davki in lakota. Glede na to ozadje bi prodori, ki so jih izvajali zaporedni valovi razmeroma majhnega ?tevila slovanskih bojevnikov in njihovih dru?in, morda lahko asimilirali veliko ?tevilo domorodcev v svoj kulturni model, kar je v?asih veljalo za privla?nej?o alternativo. Na ta na?in in s?asoma so velike dele Makedonije pri?le pod nadzor slovansko govore?ih skupnosti. Kljub ?tevilnim napadom na Solun se je mesto obdr?alo in bizantinsko-rimska kultura je ?e naprej cvetela, ?eprav se je slovanski kulturni vpliv vztrajno pove?eval.

Slovanske naselbine so se organizirale po plemenskih in teritorialnih linijah, ki so jih bizantinski gr?ki zgodovinarji imenovali ≫Sklaviniai≪. Sklavinci so ?e naprej ob?asno napadali Bizantinsko cesarstvo, bodisi neodvisno bodisi s pomo?jo bolgarskih ali avarskih kontingentov. Okoli leta 680 na?ega ?tetja se je ≫Bolgarska≪ skupina (ki je bila ve?inoma sestavljena iz potomcev nekdanjih rimskih kristjanov, ki so jih ujeli Avari ), ki jo je vodil kan Kuber (po teoriji je pripadal istemu klanu kot donavski bolgarski kan Asparuh ), naselila v Pelagonsko ni?ino in spro?il pohode na obmo?je Soluna. Ko je cesarstvo lahko prizaneslo cesarskim enotam, je posku?alo ponovno prevzeti nadzor nad svojimi izgubljenimi balkanskimi ozemlji. V ?asu Konstansa II. je bilo precej?nje ?tevilo makedonskih Slovanov ujetih in preme??enih v osrednjo Malo Azijo, kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in slu?iti v njegovih vrstah. V poznem 7. stoletju je Justinijan II. ponovno organiziral obse?no ekspedicijo proti Sklavincem in Bolgarom v Makedoniji. Ko je krenil iz Konstantinopla , je pokoril ?tevilna slovanska plemena in ustanovil temo Trakije v zaledju Velikega mesta ter prodrl do Soluna. Vendar pa je ob vrnitvi padel v zasedo Kuberjevih slovansko-Bolgarov, pri ?emer je izgubil velik del svoje vojske, plena in nato tudi prestol. [34] Kljub tem za?asnim uspehom oblast v regiji ?e zdale? ni bila stabilna, saj niso bili vsi Sklavini pomirjeni, in so se pogosto uprli. Cesarji so se raje zatekli k umiku svoje obrambne ?rte proti jugu vzdol? egejske obale, vse do konca 8. stoletja. ?eprav je bila kasneje ustvarjena nova tema ? Makedonija - ni ustrezala dana?njemu geografskemu ozemlju, temve? bolj vzhodno (s sredi??em v Adrianoplu), izklesano iz ?e obstoje?ih tra?anskih in heladskih tem.

Srednjeve?ka Makedonija [ uredi | uredi kodo ]

Po letih 836/837 ni nobenih bizantinskih zapisov o ≫Sklaviniai≪, saj so bili vklju?eni v rasto?e Prvo bolgarsko cesarstvo . Slovanski vpliv v regiji se je okrepil skupaj z vzponom te dr?ave, ki je leta 837 vklju?ila dele regije v svojo domeno. V zgodnjih 860-ih sta sveta Ciril in Metod , dva bizantinska gr?ka brata iz Soluna, ustvarila prvo slovansko glagolico , v kateri staro cerkveno slovan??ino najprej prepisali, zato ju obi?ajno imenujemo apostoli slovanskega sveta. Njuno kulturno dedi??ino so pridobili in razvili v srednjeve?ki Bolgariji, kjer je po letu 885 regija Ohrid (dana?nja Republika Severna Makedonija) postala pomembno cerkveno sredi??e z imenovanjem svetega Klimenta Ohridskega za ≫prvega nad?kofa v bolgarskem jeziku≪ z prebivali??e v tej regiji. V povezavi s ?e enim u?encem svetega Cirila in Metoda, svetim Naumom , je Kliment okoli Ohrida ustvaril cveto?e slovansko kulturno sredi??e, kjer so u?ence pou?evali teologijo v starocerkvenem slovanskem jeziku ter v glagolici in cirilici na dana?nji Ohridski literarni ?oli. Bolgarsko-bizantinska meja je v za?etku 10. stoletja potekala pribli?no 20 km severno od Soluna glede na napis v Nara?u. Po mnenju bizantinskega pisca Janeza Kaminiatesa so v tistem ?asu sosednje naselbine okoli Soluna poleg Grkov naseljevali ?e ≫Skiti≪ (Bolgari) ter slovanska plemena Drugubitov in Sagudatov.

Konec 10. stoletja je dana?nja Republika Severna Makedonija postala politi?no in kulturno sredi??e Prvega bolgarskega cesarstva, potem ko je bizantinski cesar Ivan I. Cimisk osvojil vzhodni del bolgarske dr?ave med rusko-bizantinsko vojno leta 970?971. Zavzeta sta bila bolgarska prestolnica Preslav in bolgarski car Boris II. , z odlo?itvijo bolgarskih regalij v Hagiji Sofiji pa je bila Bolgarija uradno priklju?ena Bizancu. Nova prestolnica je bila ustanovljena v Ohridu, ki je postal tudi sede? bolgarskega patriarhata. Nova dinastija, Comitopuli pod carjem Samuelom in njegovimi nasledniki, je nadaljevala z odporom proti Bizantincem ?e nekaj desetletij, preden je prav tako padla leta 1018. Zahodni del Bolgarije, vklju?no z Makedonijo, je bil vklju?en v Bizantinsko cesarstvo kot provinca Bolgarija (Tema Bolgarije) in bolgarski patriarhat je bil zni?an na nad?kofijo.

?e naprej so se pojavljale ob?asne bolgarske vstaje, pogosto s podporo srbskih knezov na severu. Vsako za?asno neodvisnost, ki bi jo lahko pridobili, so Bizantinci obi?ajno hitro zatrli. Zaznamovala so ga tudi obdobja vojn med Normani in Bizancem. Normani so za?eli ofenzive iz svojih ozemelj, pridobljenih v ju?ni Italiji in za?asno pridobili oblast nad majhnimi obmo?ji na severozahodni obali.

Konec 12. stoletja je nekatere severne dele Makedonije za?asno osvojil ?tefan Nemanja iz Srbije. V 13. stoletju, po ?etrti kri?arski vojni , je bila regija Makedonija spor med bizantinskimi Grki, latinskimi kri?arji kratkotrajnega Solunskega kraljestva in o?ivljeno bolgarsko dr?avo . Ve?ino ju?ne Makedonije je zavaroval Epirski despotat in nato Nikejsko cesarstvo , medtem ko je na severu vladala Bolgarija. Po letu 1261 pa se je vsa Makedonija vrnila pod bizantinsko oblast, kjer je ve?inoma ostala do bizantinske dr?avljanske vojne 1341?1347. Srbski vladar ?tefan Du?an je izkoristil ta konflikt in raz?iril svoje kraljestvo ter ustanovil Srbsko cesarstvo , ki je vklju?evalo celotno Makedonijo, severno in osrednjo Gr?ijo ? brez Soluna, Aten in Peloponeza. Vendar je Du?anov imperij razpadel kmalu po njegovi smrti leta 1355. Po njegovi smrti so bili lokalni vladarji v regijah Makedonije despot Jovan Uglje?a v vzhodni Makedoniji ter kralja Vuka?in Mrnjav?evi? in njegov sin Marko Mrnjav?evi? v zahodnih regijah Makedonije.

Osmanska Makedonija [ uredi | uredi kodo ]

Sodobni osmanski zemljevid ali Solunski vilajet
Zemljevid dela Makedonije Piere Lapie (1826). [35]

Od sredine 14. stoletja je na Balkanu grozila osmanska nevarnost, saj so Osmani premagali razli?ne kr??anske kne?evine, bodisi srbske, bolgarske ali gr?ke. Po osmanski zmagi v bitki pri Marici leta 1371 je ve?ina Makedonije sprejela vazalstvo Osmanom in do konca 14. stoletja je Osmansko cesarstvo postopoma priklju?ilo regijo. Kon?no osmansko zavzetje Soluna (1430) je veljalo za uvod v padec samega Konstantinopla. Makedonija je ostala del Osmanskega cesarstva skoraj 500 let, v tem ?asu pa je pridobila precej?njo tur?ko manj?ino. Solun je pozneje po izgonu Judov iz ?panije po letu 1492 postal dom velikega ?tevila sefardskih Judov.

Rojstvo nacionalizma in makedonske identitete [ uredi | uredi kodo ]

Skozi stoletja je Makedonija postala ve?kulturna regija. Zgodovinske reference omenjajo Grke, Bolgare, Turke, Albance, Cigane, Jude, Aromune in Megleno-Romune. Pogosto se trdi, da je macedoine , sadna ali zelenjavna solata, dobila ime po zelo me?anem prebivalstvu tega obmo?ja, kot je bilo mogo?e pri?ati konec 19. stoletja. Od srednjega veka do za?etka 20. stoletja so slovansko govore?e prebivalstvo v Makedoniji ve?inoma identificirali kot Bolgare. [36] [37] [38]

V obdobju bolgarskega narodnega preporoda so ?tevilni Bolgari iz teh regij podpirali boj za ustanovitev bolgarskih kulturnih izobra?evalnih in verskih ustanov, vklju?no z bolgarskim eksarhatom. S?asoma so v 20. stoletju 'Bolgare' za?eli razumeti kot sinonim za 'makedonske Slovane' in s?asoma 'etni?ne Makedonce'. Krste Misirkov , filolog in publicist, je napisal delo O makedonskih zadevah ( За македонцките работи , 1903), zaradi katerega ga Makedonci razgla?ajo za enega od utemeljiteljev makedonskega naroda.

Po o?ivitvi gr?ke, srbske in bolgarske dr?avnosti v 19. stoletju so osmanske de?ele v Evropi, ki so postale identificirane kot Makedonija , izpodbijale vse tri vlade, kar je v 1890-ih in 1900-ih vodilo do ustanovitve rivalskih oboro?enih skupin, ki so razdelili svoja prizadevanja med boj proti Turkom in drug proti drugemu. Najpomembnej?i med njimi je bil Bolgarski makedonsko-jadranski revolucionarni komite (BMARC, SMARO od 1902) (alternativna razli?ica pravi, da ga je sestavljala Makedonska revolucionarna organizacija (MRO, TMORO od 1902), pod vodstvom Goce Del?eva , ki se je leta 1903 uprl v tako imenovana Ilindenska vstaja , ki se je borila za avtonomno ali neodvisno makedonsko dr?avo (pred letom 1902 so se ji lahko pridru?ili samo Bolgari, pozneje pa je povabila ≫vse Makedonce ali Odrince, ne glede na narodnost, da se zdru?ijo≪), in gr?ka prizadevanja iz 1904 do 1908 (Gr?ki boj za Makedonijo). Diplomatska intervencija evropskih sil je vodila do na?rtov za avtonomno Makedonijo pod osmansko oblastjo.

Razvoj ozemlja Gr?ije. Prikazana 'Makedonija' je gr?ka pokrajina.

Omejene meje moderne gr?ke dr?ave ob njenem nastanku leta 1830 so razo?arale prebivalce severne Gr?ije (Epir in Makedonija). Ko je leta 1844 obravnaval te pomisleke, je gr?ki premier Kolettis nagovoril ustavodajno skup??ino v Atenah, da ≫Kraljevina Gr?ija≪ ni Gr?ija; je le del, najmanj?i in najrevnej?i Gr?ije. Grk ni le tisti, ki prebiva v kraljestvu, ampak tudi tisti, ki ?ivi v Janini ali Solunu ali Seru ali Odrinu. Omenja mesta in otoke, ki so bili pod osmansko posestjo, kot sestavo Velike ideje (gr?ko Μεγ?λη Ιδ?α, Megali Idea ), ki je pomenila rekonstrukcijo klasi?nega gr?kega sveta ali o?ivitev Bizantinskega cesarstva. Pomembna ideja tukaj je, da je bila Makedonija za Gr?ijo regija z velikim gr?kim prebivalstvom, ki je pri?akovalo priklju?itev k novi gr?ki dr?avi.

Zemljevid regije, ki ji nasprotujeta Srbija in Bolgarija in je predmet arbitra?e ruskega carja

Berlinski kongres leta 1878 je spet spremenil balkanski zemljevid. S pogodbo sta se Makedonija in Trakija vrnili Osmanskemu cesarstvu. Srbiji, Romuniji in ?rni gori je bila podeljena popolna neodvisnost in nekaj ozemeljske ?iritve na ra?un Osmanskega cesarstva. Rusija naj bi imela voja?ke svetovalce v Bolgariji in Vzhodni Rumeliji do maja 1879. Avstro-Ogrski je bilo dovoljeno zasesti Bosno, Hercegovino in sand?ak Novi Pazar. Berlinski kongres je tudi prisilil Bolgarijo, ki je na novo dobila avtonomijo s Sanstefansko pogodbo leta 1878, da vrne ve? kot polovico svojega novo pridobljenega ozemlja Osmanskemu cesarstvu. To je vklju?evalo Makedonijo, katere velik del je bil dan Bolgariji zaradi ruskega pritiska in prisotnosti znatnega ?tevila Bolgarov in privr?encev Bolgarskega eksarhata. Zaradi ozemeljskih izgub je bila Bolgarija nezadovoljna; to je spodbudilo ambicije mnogih bolgarskih politikov v naslednjih sedemdesetih letih, ki so ?eleli pregledati pogodbo ? z mirnimi ali voja?kimi sredstvi in ponovno zdru?iti vse de?ele, za katere so trdili, da imajo bolgarsko ve?ino. Poleg tega se je Srbija zdaj zanimala za makedonske de?ele, do takrat pa je bila glavni konkurent Bolgarije le Gr?ija, ki je po priklju?itvi Tesalije Gr?iji leta (1881) mejila na Makedonijo. Tako je Berlinski kongres obnovil boj za Tur?ijo v Evropi, vklju?no s tako imenovano regijo Makedonija, namesto da bi postavil trajni re?im. V naslednjih letih so se zaradi Tur?ije v Evropi borile vse sosednje dr?ave; Zadr?evali so jih le njihovi lastni zadr?ki, osmanska vojska in ozemeljske ambicije velikih sil v regiji.

Srbska politika je imela izrazit protibolgarski pridih, sku?ala je prepre?iti vpliv Bolgarov na prebivalce Makedonije. Po drugi strani pa je Bolgarija izkori??ala mo? svojih verskih ustanov (Bolgarski eksarhat, ustanovljen leta 1870), da bi promovirala svoj jezik in da bi se ve? ljudi identificiralo z Bolgarijo. Poleg tega je bila Gr?ija v ugodnem polo?aju za za??ito svojih interesov z vplivom carigrajskega patriarhata, ki je tradicionalno sponzoriral ?ole v gr?kem jeziku in gr?ki kulturi tudi v vaseh z malo Grki. To je spravilo patriarhat v spor z eksarhatom, ki je ustanovil ?ole z bolgarsko izobrazbo. Dejansko bi pripadnost eni ali drugi instituciji lahko definirala ?lovekovo nacionalno identiteto. Preprosto, ?e je oseba podpirala patriarhat, je veljala za Grka, ?e pa je podpirala eksarhat, je veljala za Bolgara. Lokalno pa va??ani niso vedno mogli svobodno izra?ati svoje povezanosti z eno ali drugo institucijo, saj so obstajale ?tevilne oboro?ene skupine, ki so posku?ale braniti in/ali raz?iriti ozemlje vsake. Nekateri so bili lokalno rekrutirani in samoorganizirani, druge pa so poslale in oboro?ile dr?ave za??itnice.

Cilj nasprotnikov pa ni bil predvsem raz?iriti svoj vpliv na Makedonijo, ampak le prepre?iti, da bi Makedonija podlegla vplivu druge. Ta pogosto nasilen poskus prepri?evanja ljudi, da pripadajo eni ali drugi etni?ni skupini, je nekatere ljudi potisnil v zavra?anje obeh. Hud pritisk na miroljubne kmete v Makedoniji je deloval v nasprotju z na?rti Srbov in Bolgarov, da bi jih prisilili k sprejetju njihove etni?ne ideje in s?asoma je postal o?iten dru?beni razkol. Britanski veleposlanik v Beogradu leta 1927 je dejal: ≫Trenutno je nesre?ni makedonski kmet med kladivom in nakovalom. Nekega dne pridejo komitad?ije v njegovo hi?o in zahtevajo pod gro?njo stanovanje, hrano in denar, naslednji dan ga ?andar odpelje v zapor, ker jih je dal; Makedonec je v resnici miroljuben, dokaj marljiv kmet in ?e mu (srbska) vlada zagotovi ustrezno za??ito, izobra?evanje, brez malarije in dostojno komunikacijo, se zdi, da ni razloga, da ne bi postal prav tak Srb po ob?utkih, kot je bil Bolgar pred 10 leti≪. Zaradi te igre vle?enja vrvi je bil razvoj izrazite makedonske nacionalne identitete oviran in zakasnjen. ?e ve?, ko so imperialisti?ni na?rti okoli?kih dr?av omogo?ili razdelitev Makedonije, so nekateri makedonski intelektualci, kot je Misirkov, omenili nujnost oblikovanja makedonske nacionalne identitete, ki bi razlikovala makedonske Slovane od Bolgarov, Srbov ali Grkov.

Etni?na sestava Balkana po Atlasu General Vidal-Lablanche, Pariz 1890?1894. Henry Robert Wilkinson je izjavil, da ta etni?ni zemljevid, tako kot ve?ina etni?nih zemljevidov tistega ?asa, vsebuje probolgarski etnografski pogled na Makedonijo. [39]

Kr??evanje makedonskih Slovanov kot Srbov ali Bolgarov je torej imelo za cilj opravi?iti ozemeljske zahteve teh dr?av nad Makedonijo. Gr?ka stran je s pomo?jo patriarhata, ki je bil odgovoren za ?ole, la?je obdr?ala nadzor, saj so ?irile gr?ko identiteto. Iz istega razloga so Bolgari, ko so pripravljali vlado eksarhata (1871), vklju?ili Makedonce v skup??ino kot ≫brate≪, da bi prepre?ili kakr?no koli etni?no diverzifikacijo. Po drugi strani pa so Srbi, ker niso mogli ustanoviti srbsko govore?ih ?ol, uporabljali propagando. Njihova glavna skrb je bila prepre?iti, da bi slovansko govore?i Makedonci pridobili bolgarsko identiteto z osredoto?anjem na mit o starodavnem izvoru Makedoncev in hkrati s klasifikacijo Bolgarov kot Tatarov in ne kot Slovanov, s poudarjanjem njihovih 'makedonskih' zna?ilnosti kot vmesnega etapa med Srbi in Bolgari. ?e povzamemo, srbska propaganda je posku?ala Makedoncem vdahniti lo?eno etni?no identiteto, da bi zmanj?ala bolgarski vpliv. Ta izbira je bila ≫makedonska etni?na pripadnost≪. Bolgari nikoli niso sprejeli etni?ne raznolikosti slovanskih Makedoncev, kar je izrazu dalo geografski pomen. Leta 1893 so ustanovili Notranjo makedonsko revolucionarno organizacijo (VMRO), da bi se soo?ili s srbsko in gr?ko akcijo v Makedoniji. VMRO je upala, da bo na makedonsko vpra?anje odgovorila z revolucionarnim gibanjem, zato je spro?ila Ilindensko vstajo (1903), da bi osvobodila nekaj osmanskega ozemlja. Bolgarija je to izkoristila za internacionalizacijo makedonskega vpra?anja. Ilinden je spremenil stali??e Gr?ije, ki se je odlo?ila za paravoja?ko akcijo. Da bi za??itila gr?ke Makedonce in gr?ke interese, je Gr?ija poslala ?astnike za urjenje gverilcev in organiziranje milic (makedonski boj), znanih kot makedonomahi (makedonski borci), v bistvu za boj proti Bolgarom. Po tem je bilo o?itno, da je na makedonsko vpra?anje mogo?e odgovoriti le z vojno.

Meje na Balkanu po prvi in drugi balkanski vojni (1912?1913)

Vzpon albanskega in tur?kega nacionalizma po letu 1908 pa je spodbudil Gr?ijo, Srbijo in Bolgarijo, da so zakopale svoje razlike glede Makedonije in leta 1912 oblikovale skupno koalicijo proti Osmanskemu cesarstvu. Neupo?tevanje javnega mnenja v Bolgariji, ki je podpiral ustanovitev avtonomne makedonske pokrajine pod kr??anskim guvernerjem, sklenila predvojno pogodbo s Srbijo, ki je regijo razdelila na dva dela. Del Makedonije zahodno in severno od delitvene ?rte je bil izpodbijali tako Srbija kot Bolgarija in je bil po vojni predmet arbitra?e ruskega carja. Srbija se je uradno odpovedala kakr?nim koli zahtevam po delu Makedonije ju?no in vzhodno od ?rte, ki je bil razgla?en za bolgarsko interesno sfero. Predpogodba med Gr?ijo in Bolgarijo pa ni vsebovala dogovora o razdelitvi osvojenih ozemelj ? o?itno sta obe dr?avi upali, da bosta zasedli ?im ve? ozemlja, saj sta njuni pogledi bili usmerjeni predvsem v Solun.

V prvi balkanski vojni so Bolgarija, Srbija, Gr?ija in ?rna gora zasedle skoraj vsa osmanska ozemlja v Evropi. Bolgarija je nosila glavno breme vojne na trakijski fronti proti glavnim osmanskim silam. Njeni vojni izdatki in ?rtve v prvi balkanski vojni so bili ve?ji kot v Srbiji, Gr?iji in ?rni gori skupaj. Samo Makedonijo so zasedle gr?ke, srbske in bolgarske sile. Osmansko cesarstvo je v Londonski pogodbi maja 1913 dodelilo celotno Makedonijo Balkanski ligi, ne da bi dolo?ilo razdelitev regije, da bi spodbujalo te?ave med zavezniki. Nezadovoljna z nastankom avtonomne albanske dr?ave, ki ji je onemogo?ila dostop do Jadrana, je Srbija zahtevala prekinitev predvojne delitvene pogodbe in od Bolgarije zahtevala ve?je ozemeljske koncesije v Makedoniji. Kasneje maja istega leta sta Gr?ija in Srbija v Solunu podpisali tajno pogodbo, ki dolo?a razdelitev Makedonije glede na obstoje?e nadzorne linije. Tako Srbija kot Gr?ija, pa tudi Bolgarija, so se za?ele pripravljati na kon?no lo?itveno vojno.

Razdelitev Makedonije leta 1913

Junija 1913 je bolgarski car Ferdinand I. , ne da bi se posvetoval z vlado in brez kakr?ne koli vojne napovedi, ukazal bolgarskim ?etam, naj napadejo gr?ke in srbske ?ete v Makedoniji, s ?imer se je za?ela druga balkanska vojna . Bolgarska vojska je bila v popolnem umiku na vseh frontah. Srbska vojska se je odlo?ila za prekinitev delovanja, ko je dosegla vse svoje ozemeljske cilje in ?ele takrat si je bolgarska vojska oddahnila. V zadnjih dveh dneh je Bolgarom uspelo dose?i obrambno zmago proti napredujo?i gr?ki vojski v soteski Kresna . Toda hkrati je romunska vojska prestopila nebranjeno severno mejo in zlahka napredovala proti Sofiji . Romunija se je vme?ala v vojno, da bi zadovoljila svoje ozemeljske zahteve proti Bolgariji. Vme?alo se je tudi Osmansko cesarstvo, ki je z Odrinom zlahka ponovno prevzelo nadzor nad vzhodno Trakijo. Druga balkanska vojna, znana tudi kot medzavezni?ka vojna, je Bolgariji zapustila le dolino Strume in majhen del Trakije z manj?imi pristani??i ob Egejskem morju. Vardarska Makedonija je bila vklju?ena v Srbijo in se je nato imenovala Ju?na Srbija. Ju?na (Egejska) Makedonija je bila vklju?ena v Gr?ijo in se je nato imenovala severna Gr?ija. Regija je med drugo balkansko vojno mo?no trpela. Med napredovanjem konec junija je gr?ka vojska po?gala bolgarsko ?etrt mesta Kilkis in ve? kot 160 vasi okoli Kilkisa in Serresa, s ?imer je okoli 50.000 beguncev pregnalo v Bolgarijo. Bolgarska vojska se je ma??evala tako, da je po?gala gr?ko ?etrt Serres in oboro?ila muslimane iz regije reke Drama, kar je povzro?ilo poboj gr?kih civilistov.

Septembra 1915 je gr?ka vlada dovolila izkrcanje vojakov v Solunu. Leta 1916 se je pronem?ki gr?ki kralj dogovoril z Nemci, da dovoli voja?kim silam centralnih sil vstopiti v gr?ko Makedonijo, da bi napadle bolgarske sile v Solunu. Posledi?no so bolgarske ?ete zasedle vzhodni del gr?ke Makedonije, vklju?no s pristani??em Kavala. Regija pa je bila po zmagi zaveznikov leta 1918 vrnjena Gr?iji. Po uni?enju gr?ke vojske v Mali Aziji leta 1922 sta Gr?ija in Tur?ija izmenjali ve?ino tur?ke manj?ine v Makedoniji ter gr?ke prebivalce Trakije in Anatolije, zaradi ?esar je Egejska Makedonija do?ivela velik porast svojega prebivalstva in postala prete?no gr?ka po etni?ni sestavi. Makedonija pod srbsko vladavino je bila vklju?ena v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Kraljevino Jugoslavijo ) leta 1918. Jugoslovanska Makedonija je bila nato v 1920-ih in 1930-ih podvr?ena intenzivnemu procesu "srbizacije".

Med drugo svetovno vojno so se meje regije ponovno premaknile. Ko so nem?ke sile zasedle to obmo?je, sta bila ve?ina jugoslovanske Makedonije in del egejske Makedonije prenesena v upravo Bolgarije. Med bolgarsko upravo vzhodne gr?ke Makedonije je bilo tam preseljenih pribli?no 100.000 bolgarskih beguncev iz regije in morda prav toliko Grkov je bilo deportiranih ali zbe?alo v druge dele Gr?ije. Zahodno Egejsko Makedonijo je zasedla Italija, zahodni deli jugoslovanske Makedonije pa so bili priklju?eni Albaniji, ki jo je okupirala Italija. Preostanek gr?ke Makedonije (vklju?no z vso obalo) je okupirala nacisti?na Nem?ija. Tu se je zgodila ena najhuj?ih epizod holokavsta , ko je bilo 60.000 Judov iz Soluna deportiranih v tabori??a uni?enja na okupirani Poljski. Le nekaj tiso? jih je pre?ivelo.

Makedonija je bila osvobojena leta 1944, ko je napredovanje Rde?e armade na Balkanskem polotoku prisililo nem?ke sile k umiku. Predvojne meje so bile obnovljene pod pritiskom ZDA in Britanije, ker je bolgarska vlada vztrajala, da svoje voja?ke enote obdr?ijo na gr?kih tleh. Bolgarska Makedonija se je dokaj hitro vrnila v normalnost, vendar so bolgarski domoljubi v jugoslovanski Makedoniji prestali proces etni?nega ?i??enja s strani beograjskih oblasti, gr?ko Makedonijo pa je pusto?ila gr?ka dr?avljanska vojna , ki je izbruhnila decembra 1944 in se kon?ala ?ele oktobra 1949.

Po tej dr?avljanski vojni so gr?ke oblasti velikemu ?tevilu nekdanjih borcev ELAS, ki so se zatekli v komunisti?no Bolgarijo in Jugoslavijo in se opisali kot ≫etni?ni Makedonci≪, prepovedale vrnitev na svoja nekdanja posestva. Najve? jih je bilo v Gr?iji obto?enih za zlo?ine, storjene v ?asu nem?ke okupacije.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ The Ancient Greeks: New Perspectives, Stephanie Lynn Budin, ABC-CLIO, 2004, ISBN   1576078140 , p. 12.
  2. ↑ Entangled Histories of the Balkans: Volume One, Roumen Daskalov, Tchavdar Marinov, BRILL, 2013, ISBN   900425076X , pp. 278?279.
  3. ↑ Migracije v zgodnjih bizantinskih stoletjih so spremenile tudi pomen geografskega pojma Makedonija, ki se je, kot ka?e, preselila proti vzhodu skupaj z delom neslovanskega prebivalstva stare rimske province. V za?etku 9. stoletja je bila v dana?nji Trakiji (razdeljena med Bolgarijo, Gr?ijo in Tur?ijo) ustanovljena upravna enota (tema) Makedonikon z glavnim mestom Adrianopleas. Bilo je rojstno mesto cesarja Vasilija I. (867?886), ustanovitelja tako imenovane makedonske dinastije v Bizantinu. Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, Dimitar Bechev, Scarecrow Press, 2009, ISBN   0810862956 , p. Iii .
  4. ↑ Do za?etka 9. stoletja tema Makedonija s prestolnico v Adrianoplu ni bila sestavljena iz makedonskih, temve? iz tra?anskih ozemelj. V bizantinskem obdobju je osrednja Makedonija ustrezala temama Soluna in Strimona. Osmanska uprava je ignorirala ime Makedonija. O?ivela je ?ele v renesansi, ko so zahodni u?enjaki ponovno odkrili starogr?ko geografsko terminologijo Brill's Companion to Ancient Macedon: Studies in the Archaeology and History of Macedon, 650 BC ? 300 AD, Robin J. Fox, Robin Lane Fox, BRILL, 2011, ISBN   9004206507 , p. 35 .
  5. ↑ Ko so se v 4. do 7. stoletju na?ega ?tetja za?eli barbarski vpadi na Balkan, so bili ostanki Helenov, ki so ?iveli v Makedoniji, potisnjeni v vzhodno Trakijo, na obmo?je med Adrianoplom (danes tur?kim mestom Edirne) in Konstantinoplom. To obmo?je bi Bizantinci imenovali tema Makedonija... medtem ko je bilo sodobno ozemlje R. Makedonije vklju?eno v temo Bolgarije po uni?enju Samuelovega bolgarskega cesarstva leta 1018. Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900?1996, Chris Kostov, Peter Lang, 2010, ISBN   3034301960 , p. 48.
  6. ↑ The ancient name 'Macedonia' disappeared during the period of Ottoman rule and was only restored in the nineteenth century originally as geographical term. The Oxford Handbook of the History of Nationalism, John Breuilly, Oxford University Press, 2013, ISBN   0199209197 , p. 192.
  7. ↑ Jelavich, Barbara (1983). History of the Balkans, Vol. 2: Twentieth Century . Cambridge University Press. str.  91 . ISBN   0521274591 . However, in the nineteenth century the term Macedonian was used almost exclusively to refer to the geographic region
  8. ↑ Mazedonien [ Macedonia ]. Meyers Großes Konversations-Lexikon (v nem??ini). Zv. 13. Leipzig. 1905. str. 488?491. Neuerdings hat man sich wiederum gewohnt, den Namen M. im Sinne der Alten, d. h. fur das jetzige Wilajet Saloniki und den Suden des Wilajets Monastir, zu gebrauchen.
  9. ↑ Brown, Keith; Ogilvie, Sarah, ur. (2008). Concise Encyclopedia of Languages of the World . Elsevier Science. str.  663 . ISBN   978-0080877747 .
  10. ↑ The region was not called "Macedonia" by the Ottomans, and the name "Macedonia" gained currency together with the ascendance of rival nationalism. Collective Memory, National Identity, and Ethnic Conflict: Greece, Bulgaria, and the Macedonian Question, Victor Roudometof, Greenwood Publishing Group, 2002, ISBN   0275976483 , p. 89 .
  11. ↑ "Macedonia Redux", Eugene N. Borza, The Eye Expanded: Life and the Arts in Greco-Roman Antiquity
  12. ↑ ≫Διδακτικ? Βιβλ?α του Παιδαγωγικο? Ινστιτο?του≪ . www.greek-language.gr .
  13. ↑ ?eprav je bila v preteklosti sprejemljiva, lahko etni?ni Makedonci trenutno rabo tega imena v zvezi z etni?no skupino in jezikom obravnavajo kot poni?ujo?e in ?aljivo. V preteklosti so se makedonski Slovani v Gr?iji zdeli olaj?ani, ko so bili priznani kot "Slovanomakedonci". Pavlos Koufis, rojen v gr?ki Makedoniji, pionir etni?nih makedonskih ?ol v regiji in lokalni zgodovinar, pravi v Laografika Florinas kai Kastorias (Folklora Florine in Kastorie), Atene 1996:

    "[Med svojim Panhelenskim sre?anjem septembra 1942 je KKE omenila, da priznava enakopravnost etni?nih manj?in v Gr?iji] KKE je priznala, da je slovanofonsko prebivalstvo etni?na manj?ina Slovanomakedoncev. To je bil izraz, ki so ga prebivalci Gr?ije regija sprejela z olaj?anjem. [Ker] Slovanomakedonci = Slovani+Makedonci. Prvi del izraza je dolo?il njihov izvor in jih uvrstil v veliko dru?ino slovanskih ljudstev."

    Gr?ki Helsin?ki monitor poro?a:

    "... je bil uveden izraz slovanskomakedonec, ki ga je sprejela sama skupnost, ki je imela takrat veliko bolj raz?irjeno negr?ko-makedonsko etni?no zavest. Na ?alost so po besedah ?lanov skupnosti ta izraz kasneje uporabljale gr?ke oblasti na pejorativen, diskriminatoren na?in; od tod nepripravljenost, ?e ne sovra?nost, sodobnih Gr?kih Makedoncev (tj. ljudi z makedonsko nacionalno identiteto), da bi to sprejeli."

  14. ↑ Report about Compliance with the Principles of the Framework Convention for the Protection of National Minorities (Greece) ? GREEK HELSINKI MONITOR (GHM) Arhivirano 23 May 2003 na Wayback Machine .
  15. ↑ Lois Whitman (1994): Denying ethnic identity: The Macedonians of Greece Helsinki Human Rights Watch. p. 39 [1] na Google Knjige
  16. ↑ ≫Greek Helsinki Monitor ? Report about Compliance with the Principles of the Framework Convention for the Protection of National Minorities≪ . Arhivirano iz prvotnega dne 23. maja 2003 . Pridobljeno 12. januarja 2009 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  17. ↑ Шклифов, Благой and Екатерина Шклифова, Български диалектни текстове от Егейска Македония, София 2003, с. 28?36, 172 ? Shkifov, Blagoy and Ekaterina Shklifova. Bulgarian dialect texts from Aegean Macedonia, Sofia 2003, pp. 28?36, 172
  18. ↑ ≫Greece≪ . Bureau of Democracy, Human Rights, and Labor . Pridobljeno 27. oktobra 2016 .
  19. ↑ Only 0.2 % Macedonians live in Albania according to the Albanian authorities Arhivirano 18 May 2014 na Wayback Machine . makfax.com.mk
  20. ↑ 53.000 МАКЕДОНЦИ ЧЕКААТ БУГАРСКИ ПАСОШ, ВЛАСТИТЕ САКААТ ДА ГО СКРАТАТ РОКОТ НА 6 МЕСЕЦИ
  21. ↑ Над 70 000 македонци имат българско гражданство
  22. ↑ Nesbitt & Oikonomides 1991 , str. 51.
  23. ↑ R.J. Rodden and K.A. Wardle, Nea Nikomedia: The Excavation of an Early Neolithic Village in Northern Greece 1961?1964, Vol I, The Excavation and the Ceramic Assemblage, British School at Athens Supplementary Volume 25, 1996
  24. ↑ A.C. Renfrew, The autonomy of the south-east European Copper Age, Proceedings of the Prehistoric Society 35 1969: 12?47.
  25. ↑ Stella G. Souvatzi, A Social Archaeology of Households in Neolithic Greece: An Anthropological Approach Series: Cambridge Studies in Archaeology, 2008, 166?178
  26. ↑ Colin Renfrew, Marija Gimbutas and Ernestine S. Elster 1986. Excavations at Sitagroi, a prehistoric village in northeast Greece. Vol. 1. Los Angeles : Institute of Archaeology, University of California, 1986, Monumenta archaeologica 13; E. Elster and C. Renfrew, Prehistoric Sitagroi: Excavations in Northeast Greece, 1968?1970, vol. 2: The Final Report, Monumenta Archaeologica 20 (Los Angeles: Cotsen Institute of Archaeology at UCLA, 2003), ISBN   1-931745-03-X
  27. ↑ Stella G. Souvatzi, A Social Archaeology of Households in Neolithic Greece: An Anthropological Approach Series: Cambridge Studies in Archaeology, 2008, 217?220
  28. ↑ Thucydides. The Peloponnesian War , 2.99 .
  29. ↑ Borza, Eugene N. In the Shadow of Olympus: the Emergence of Macedon . Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 1990, ISBN   0-691-00880-9 , p. 65. "There is no record of conflict between the Bryges and the local population; they are described as synoikoi ("fellow inhabitant" or neighbors) of the Macedonians."
  30. ↑ ≫Paeonia ? historical region≪ .
  31. ↑ N.G.L. Hammond, "Connotations of 'Macedonia' and of 'Macedones' Until 323 B. C.", The Classical Quarterly , New Series, Vol. 45, No. 1, (1995), p. 122
  32. ↑ Roisman & Worthington 2010 , str. ;135?138, 342?345.
  33. ↑ The Celts. A history. Daithi O Hogain. Boydell Press. ISBN   0-85115-923-0
  34. ↑ The Early Medieval Balkans. John Fine. Page 71: " Leta 688/89 je cesar Justinijan II. korakal skozi Trakijo, kjer je bilo obnovljeno vsaj toliko bizantinske oblasti, da je bilo mogo?e vzpostaviti tematsko upravo... Namen pohoda je bil kaznovati Bolgare in Slovane. Justinijan uspe?no pokoril veliko Slovanov (vzel veliko ujetnikov) in dosegel Solun. Ob vrnitvi proti Konstantinoplu leta 689 je padel v zasedo Bolgarov, ki so izbrisali ve?ino njegove vojske."
  35. ↑ From E. Livieratos & Chrys. Paliadeli, "European chartography and politics ..." (Ευρωπα?κ? χαρτογραφ?α και πολιτικ?. ...",) Thessaloniki, 2013, p. 141. In Greek
  36. ↑ Engin Deniz Tanir, The Mid-Nineteenth century Ottoman Bulgaria from the viewpoints of the French Travelers, A Thesis Submitted to the Graduate School of Social Sciences of Middle East Technical University, 2005, pp. 99, 142
  37. ↑ Kaloudova, Yordanka. Documents on the situation of the population in the southwestern Bulgarian lands under Turkish rule, Военно-исторически сборник, 4, 1970, p. 72
  38. ↑ Pulcherius, Recueil des historiens des Croisades. Historiens orientaux . III, p. 331 ? a passage in English ? http://promacedonia.org/en/ban/nr1.html#4
  39. ↑ Henry Robert Wilkinson: Maps and Politics: A Review of the Ethnographic Cartography of Macedonia . Liverpool University Press, Liverpool 1951, pp. 73?74.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Makedonija (regija) .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Makedonija_(regija)&oldid=5783529 ≪