Merida
mesto
mestna ob?ina
Merida
Zastava Grb
Merida Lega Meride v ?paniji
Koordinati : 38°54′N 6°20′W  /  38.900°N 6.333°W  / 38.900; -6.333
Dr?ava	?panija
Avtonomna skupnost	Extremadura
Provinca	Badajoz
Regija	Merida
Sodno okro?je	Merida
Ustanovitev	25 pr. n. ?t.
Upravljanje
? Vrsta	?upan
Povr?ina
? Skupno	865,6 km 2
Nadm. vi?ina	217 m
Prebivalstvo   (2012)
? Skupno	58.164
? Gostota	67 preb./km 2
Demonim	Emeritenses
?asovni pas	UTC+1 (CET)
?  Poletni	UTC+2 (CEST)
Po?tna ?tevilka	06800
Spletna stran	[ Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto ]
Unescova svetovna dedi??ina
Uradno ime	Conjunto arqueologico de Merida
Kriterij	kulturni: iii, iv
Referenca	664
Vpis	1993 (17. zasedanje )

Merida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji ?paniji . Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). Arheolo?ka najdi??a v Meridi so od leta 1993 na seznamu Unescove svetovne kulturne dedi??ine .

Ime Merida izhaja iz arabskega izraza ????? [M?rida], ?eprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta Emerita Augusta .

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Merida ima sredozemsko podnebje z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najni?jimi temperarturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vro?a in maksimalne dnevne temperature prese?ejo tudi 40 0 °C.

Letna koli?ina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Najve? padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste su?e, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let.

Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme ve?inoma suho.

Relativna vla?nost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Mesto Colonia Iulia Emerita Augusta ( slovensko Kolonija Avgustovih vojnih veteranov ), kratko Augusta Emerita je leta 25 pr. n. ?t. ustanovil rimski cesar Avgust , da bi branilo prehode in most ?ez reko Guadiana. Postalo je upravno sredi??e rimske province Luzitanije in eno od najpomembnej?ih mest v Rimskem cesarstvu . V mestu se je ohranilo ve? pomembnih rimskih spomenikov.

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva v vizigotskem obdobju, je mesto ohranilo ve?ino svojega nekdanjega sijaja, ?e posebej med vladavino ?kofov 6. stoletju, ko je bilo glavno mesto bizantinske province Hispanije. Leta 713 je Merido osvojila arabska vojska pod poveljstvom Muse Ibn Nusairja. Postala je prestolnica pokrajine Merida. Arabci so ohranili ve?ino rimskih stavb in nekatere, na primer Alcazabo , celo raz?irili.

Merido je leta 1230 osvojil Alfonz IX. Leonski . Kasneje je postala sede? priorstva San Marcos de Leon meni?kega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je za?elo v 15. stoletju po zdru?itvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cardenasa, velikega mojstra reda sv. Jakoba. Leta 1720 je postala sredi??e ob?ine Merida.

V 19. stoletju je bilo med Napoleonovo invazijo v Meridi poru?enih veliko spomenikov, pokrajina Extremadura pa je bila povsem opusto?ena. Kasneje je postala pomembno ?elezni?ko vozli??e in industrijsko sredi??e.

Glavne znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

• Rimski most ( Puente Romano ) ?ez reko Guadiana, ki ga ?e vedno uporabljajo pe?ci, je najdalj?i obstoje?i rimski most. ^[1] Ob njem je utrdba Alcazaba , ki jo je leta 835 zgradil kordovski emir Abd Al Rahman II. na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvori??u Alcazabe so rimski mozaiki , pod njim pa vizigotska cisterna za vodo.
• Rimski forum z Dianinim templjem in rimskim provincijskim forumom in Trajanovim slavolokom.
• Ostanki Velikega cirkusa ( Circus Maximus ) iz 1. stoletja pr. n. ?t., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov.
• Akvadukt Acueducto de los Milagros .
• Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozai?nimi tlaki.
• Jezova Proserpina in Cornalvo , rimska rezervoarja za vodo, ki sta ?e vedno v uporabi.
• Amfiteater in rimsko gledali??e , kjer se dogajajo poletni festivali klasi?nega gledali??a.
• Arheolo?ko najdi??e Morerias.
• Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo.
• Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem portiku so vgrajeni deli anti?nega Marsovega templja.

Druge znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

• gotska cerkev Nuestra Senora de la Antigua iz 15.-16. stoletja
• stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja
• renesan?na mestna hi?a (Ajuntamento)
• cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja

Sklic [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Arheolo?ko najdi??e Merida