Lurd
Lourdes
Pogled na Lurd z Baziliko svetega ro?nega venca
Grb
Vzdevek:  Marijino mesto
Geslo:  Ave Maria
Lurd
Koordinati : 43°05′42″N 00°02′43″E  /  43.09500°N 0.04528°E  / 43.09500; 0.04528
Dr?ava	Francija
Regija	Midi-Pyrenees
Departma	Hautes-Pyrenees
Okro?je	Argeles-Gazost
Ustanovitev	8. stoletje (kot Lorus )
Upravljanje
? Vrsta	Communaute de communes du Pays de Lourdes
?  ?upan	Jean-Pierre Artiganave (2008-2014)
? mestni svet	Union pour un mouvement populaire (UMP)
?  zavetnik	Marijino brezmade?no spo?etje (8. december)
Povr?ina
? Mesto	36,94 km 2
Najvi?ja	960 m
Najni?ja	343 m
Prebivalstvo   (2009)
? Mesto	22.142
? Urbano	15.127
?asovni pas	UTC+1 (CET)
Po?tna ?tevilka	65100
Spletna stran	[ www.lourdes-france.com www.lourdes-france.com ]

Lurd ( francosko Lourdes , okcitansko Lorda ) je mesto in romarsko sredi??e v jugozahodni Franciji , v pokrajini Hautes-Pyrenees .

Opis [ uredi | uredi kodo ]

V?asih je bilo to trgovsko mestece ob vzno?ju Pirenejev z gradom kot glavno znamenitostjo. Potem, ko se je v letu 1858 raz?irila vest, da se je na obrobju tega mesta revni deklici [[ Bernardka Lur?ka|Bernardki Soubirous]] prikazala sveta Marija , so v mesto pri?ele prihajati mno?ice romarjev in turistov. Lurd je danes glavno kr??ansko romarsko sredi??e.

Danes ima Lurd okoli 15.000 prebivalcev, vsako leto pa ga obi??e okoli 6.000.000 romarjev in turistov (v Franciji ima le Pariz ve? no?itev na leto). Mnogi med temi obiskovalci so bolniki, ki upajo na ozdravitev s pomo?jo lur?ke vode, ki naj bi imela zdravilne u?inke. Mno?ice jo pijejo in se z njo umivajo. Od leta 1860 je Lurd obiskalo preko 200 milijonov obiskovalcev, Rimskokatoli?ka cerkev pa je uradno priznala 67 ?ude?nih ozdravitev.

Od decembra 2007 je pro?elje Bazilike Ro?nega venca okra?eno z razko?nim mozaikom slovenskega umetnika p. Marka Ivana Rupnika .

Lokacija [ uredi | uredi kodo ]

Lurd le?i v bli?ini prvega poldnevnika , blizu meje s ?panijo . Na jugu se dvigajo Pireneji z vrhovi Pico de Aneto , Montaigu in Vignemale (3298m), okoli mesta pa so tri manj?e vzpetine pod 1000 m - Beout, Petit Jer (s tremi kri?i) in Grand Jer (z enim kri?em). Grand Jer je dostopen z zobato ?eleznico , na Beout pa je neko? vodila ?i?nica , ki ne obratuje ve?, ?eprav je ?e vedno vidna zgornja postaja.

Lurd le?i na vi?ini 420 m. Skozi mesto te?e reka Gava ( Gave de Pau ), ki izvira v kraju Gavarnie in v katero se iztekajo manj?e reke iz Baregesa in Cauteretsa . Gava se potem usmeri proti Pau in Biarritzu .

Zraven reke je skalni hrib, imenovan Massabielle ( okcitansko massa vielha - stara skala), v katerem je tudi naravna skalna votlina, kjer se je leta 1858 prikazovala Marija .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

V 8. stoletju sta se za mesto in njegovo trdnjavo borila lokalni voditelj Mirat in Karel Veliki , frankovski kralj. Karel Veliki je dolgo oblegal trdnjavo, vendar se Mirat ni predal. Legenda pravi, da se je nenadoma pojavil orel in pred Miratove noge vrgel velikansko postrv . To so razumeli kot tako slabo znamenje, da je lokalni ?kof prepri?al Mirata, naj se preda Nebe?ki kraljici . Obiskal je ?rno devico iz Le Puy-en-Velaya , da bi z darovanjem potrdil svojo odlo?itev. O?aran nad njeno izredno lepoto se je predal in spreobrnil v kr??ansko vero. Na dan krsta je Mirat prevzel novo ime Lorus, enako je bilo poimenovano tudi mesto, ki se danes imenuje Lourdes oz. v sloven??ini Lurd.

Lur?ki ?ude?i [ uredi | uredi kodo ]

Od Marijinih prikazovanj 1858 dalje - o katerih je pripovedovala doma?im in drugim ljudem ?tirinajstletna pastirica Bernardka Lur?ka ( Bernardette Soubirous ) - poro?ajo o ?ude?nih ozdravljenjih vse do danes. Pravijo, da se zgodi okrog trideset letno takih, ki jih po naravni poti ne znajo razlo?iti. O tem obstaja veliko virov. Med njimi je na primer knjiga Lur?ki romar (Lur?ke ?marnice) iz 1908, kjer je opisanih ve? takih dogodkov, npr. primer Peter Ruder - za vsak dan ?marnic po eno prav nenavadno ozdravljenje: vsega skupaj torej 31 zgodb trpinov, ki so v Lurdu ali v zvezi z lur?kimi dogodki zadobili zdravje.

Ena od najtemeljitej?ih tovrstnih knjig je danes:

• Y a-t-il encore des miracles a Lourdes? ; napisala sta jo v tamkaj?njem zdravni?kem uradu delujo?i zdravnik in en menih: Docteur A. Olivieri et Dom Bernard Billet , P. Lethielleux & Oeuvre de la Grotte a Lourdes, Editeurs≪ Lourdes & Paris 1972, 3e edition, revue et mise a jour.

Ta knjiga je bila kupljena 1974 v samem kraju, ko je bilo slovensko romanje z vlakom v Lurd, s ?tirimi vagoni bolnikov. Zanimivo, da je eno od takrat opisanih ozdravljenj katoli?ka Cerkev ?ele pol stoletja pozneje priznala kot ?ude?no. Gre za ?e ?ive?ega italijanskega mladeni?a Viktorja Michelija (*1940) iz vasi Scurelle v okraju Trento, ^[1] ki je imel sarkom stegnenice ( osteosarcome de l'os iliaque gauche ) v zadnjem stadiju. Po romanju v Lurd in kopanju v vodi je postopoma ozdravel. Tako je voja?ka komisija 24. aprila 1964 ugotovila, ≫da je popolnoma zdrav≪ in so ga odpustili domov s slu?enja voja?kega roka, kjer so ga najprej obdol?ili, da je simulant. ^[2]

Povodenj [ uredi | uredi kodo ]

V soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra 2012 so bile v Lurdu, po celi Ju?ni Franciji in Pirenejih hude poplave, kot jih ?e ne pomnijo. Podivjane vode reke Gave so prestopile bregove, vdrle v mesto in poplavile ve? hotelov in drugih hi?, a tudi prostor prikazovanj: Lur?ko votlino. Oblasti so baziliko za?asno zaprle, na varno pa preselile iz lur?kih hotelov 500 romarjev. ^[3] O tej hudi ujmi je poro?al tudi slovenski tisk:

Romarsko sredi??e Lurd na jugozahodu Francije je bilo minulo soboto po obilnih padavinah na ?tevilnih mestih poplavljeno. Reka Gava, ki te?e skozi mesto, je po mo?nem de?evju prestopila bregove in poplavila za?asna bivali??a lur?kih romarjev ter tudi samo romarsko sredi??e. Ve? sto obiskovalcev je moralo v soboto zapustiti svoja romarska zato?i??a ^[4] . Z avtobusi so jih odpeljali v zasilna bivali??a v kongresnem sredi??u in tamkaj?nji ?portni dvorani.

Sicer mirno reko Gavo so nalivi, ki so se pri?eli minuli ?etrtek, spremenili v pravcati hudournik vode in blata, ki je na ve? mestih prestopil robove re?ne struge. Na vpadnici proti lur?ki votlini je voda segala do oken parkiranih avtomobilov. Tudi okolica votline, v kateri se je pastirici Bernardki leta 1858 prikazala Marija, je bila poplavljena z okoli meter visoko reko. Votlino so iz varnostnih razlogov zaprli.

≫Prostor pred votlino je povsem poplavljen, oltar stoji pod vodno gladino≪, je dejal upravnik romarskega sredi??a, Thierry Castillo. ?koda naj bi bila precej?nja, visoki bodo seveda tudi stro?ki obnove. Romarske kraje naj bi ponovno odprli danes ali jutri. V soboto je bila dostopna le lur?ka bazilika, ki stoji na dvignjenem terenu.

Kot so sporo?ili iz kriznega ?taba, je v nedeljo gladina vode v mestu pod Pireneji vidno usahnila, ?e vedno pa je bila za tri metre vi?ja kot obi?ajno. Med molitvijo angelovega ?e??enja minulo nedeljo se je naravne nesre?e spomnil tudi pape? Benedikt XVI. . ^[5]

Razmere po povodnji so se le po?asi za?ele urejati. Marsikaj bo treba popraviti in obnoviti, drugo na novo zgraditi ali premestiti. Tako bodo v bli?nji prihodnosti premestili kopali??a na drugo stran reke.

Po nekako desetih dneh so kopali??a v Lurdu zopet odprli za romarje kot po navadi. V povodnji konec oktobra 2012 so bile hudo po?kodovane naslednje stavbe: podzemna bazilika, kopali??a in votlina prikazovanj, kakor tudi samo mesto Lurd. Zaradi hudih nalivov je reka Gava 20. oktobra preplavila nasipe. Sveto obmo?je z romarskimi preno?i??i, votlino in baziliko svetega Pija X. je bilo pod vodo. Voda in blato so po?kodovali cerkev Na?e ljube Gospe Lur?ke . Kri?ev pot in mestna trdnjava bosta morala biti za romarje zaprta ?e nekaj tednov. Pri ?i??enju blata in popravljanju ?kode so sodelovali ?tevilni gasilci in prostovoljci iz raznih krajev Francije in od drugod. Rektor sveti??a je ocenil ?kodo na okrog dva milijona evrov. Marijino romarsko sveti??e v Lurdu letno obi??e okoli ?est milijonov romarjev. ^[6]

Cerkve [ uredi | uredi kodo ]

V Lurdu je ve? cerkva , kapel in bazilik , ki so razporejene na 51 ha velikem posve?enem obmo?ju okoli votline. Postavljene so v skladu z Marijinimi navodili iz leta 1858 ( Pridite, pijte vodo iz izvira in se z njo umijte ; Recite duhovnikom, naj tukaj postavijo kapelo ; Naj ljudje prihajajo sem v procesijah ). V tem duhu so postavljeni tudi obredi - ma?e , popoldanska in ve?erna procesija, pitje, umivanje.

Leta 1861 (3 leta po prikazovanjih) je lokalni duhovnik Abbe Dominique Peyramale skupaj s krajevnim ?kofom odkupil zemlji??e okoli votline in pri?el z deli, da bi obmo?je naredili bolje dostopno za obiskovalce. Pri?eli so tudi z gradnjo prve od cerkva, ki je danes znana kot Kripta.

Kripta [ uredi | uredi kodo ]

Kripta je prva cerkev, ki so jo zgradili na tem obmo?ju, danes je med najmanj?imi. Pri njeni gradnji je sodeloval tudi Bernardkin o?e, ki je bil prisoten tudi na uradni otvoritvi leta 1866. Ladja je majhna in opazni so ogromni stebri, ki podpirajo te?o zgornje bazilike Brezmade?nega spo?etja, ki je bila zgrajena nad njo. Do Kripte se pride po hodniku, pred katerim dominirata sveti Peter s klju?i nebe?kega kraljestva in pape? Pij X. Stene hodnika in ladje so oblo?ene z majhnimi marmornatimi spominskimi plo??ami, v zahvalo za duhovne darove.

Bazilika Brezmade?nega spo?etja [ uredi | uredi kodo ]

Bazilika Brezmade?nega spo?etja, znana tudi kot Zgornja bazilika, je bila druga cerkev na tem obmo?ju. Posve?ena je bila leta 1876. To je impresivna in izpopolnjena stavba v gotskem slogu , izdelal jo je arhitekt Hyppolyte Durand, na eni strani izgleda, kot da se dviga neposredno nad votlino. Stene so oblo?ene z votivnimi plo??ami in napisi iz nacionalnih romanj v preteklosti. Na oknih so prikazani razli?ni dogodki iz zgodovine Lurda. Zunanjost zaznamuje mozaik pape?a Pija IX., ki je leta 1854 razglasil dogmo o Marijinem brezmade?nem spo?etju . Zvonovi vsako uro zaigrajo melodijo Ave Marija .

Bazilika Ro?nega venca [ uredi | uredi kodo ]

Baziliko Ro?nega venca je konstruiral arhitekt Leopold Hardy in je tretja, ki je bila zgrajena na tem obmo?ju, kon?ana je bila leta 1899, posve?ena pa 1901. Sprejme 1500 vernikov. Opazen je vpliv bizantinske arhitekture . Ladja je kro?na in odprta, nadgrajena s kupolo . Kupola je zunaj okra?ena z markantno pozla?eno krono in kri?em, ki sta darilo Irskega naroda iz leta 1924. Na zunanji strani je bil v letu 2007 izdelan Rupnikov mozaik s podobami Svetlega dela Ro?nega venca .

Podzemna bazilika sv. Pija X. [ uredi | uredi kodo ]

Podzemna bazilika sv. Pija X. je najve?ja in najbolj nenavadna cerkev na tem obmo?ju. Oblikoval jo je arhitekt Pierre Vago in je bila dokon?ana v letu 1958 v pri?akovanju ogromnih mno?ic ob stoletnici prikazovanj. To je moderna betonska stavba, ki je skoraj popolnoma pod zemljo in lahko sprejme 25.000 vernikov. Stilno je zelo druga?na od preostalih dveh bazilik, strop spominja na prevrnjeno ladjo, vzdu?je je precej tema?no. Na stenah so prikazane skrivnosti ro?nega venca, v posebni tehniki barvastega stekla.

Cerkev sv. Bernardke [ uredi | uredi kodo ]

Cerkev sv. Bernardke je zadnja, ki je bila zgrajena na tem obmo?ju. Posve?ena je bila leta 1988, zgrajena pa je nasproti votline - na kraju, kjer je sveta Bernardka stala ob zadnjem (18.) prikazovanju. To je moderna stavba z relativno malo okrasja. Oblikovana je tako, da v ladjo spu??a kar najve? dnevne svetlobe, uporabljeni so svetli materiali, kar jo dela opazno svetlej?o kot je podzemna bazilika. Oblikoval jo je arhitekt Jean-Paul Felix, v njej pa lahko sedi 5000 vernikov, zraven pa je prostora ?e za 350 invalidskih vozi?kov. Prostor je mo?no pregraditi v manj?e dele, zgradba pa vsebuje tudi ve? konferen?nih prostorov, ki se lahko uporabljajo za verske in druge dejavnosti.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Lurd

• Uradna spletna stran romarskega sveti??a v Lurdu
• Lourdes 2008 , Spletna stran ob 150-letnici prikazovanj