Ludwig Quidde

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ludwig Quidde
Portret
Rojstvo 23. marec 1858 ( {{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [1] [2] […]
Bremen
Smrt 5. marec 1941 ( {{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] (82 let)
?eneva [1]
Dr?avljanstvo   nem?ki Rajh [d]
Poklic politik , medievalist , zgodovinar

Ludwig Quidde , nem?ki pacifist in politik , nobelovec , * 23. marec 1858 , Bremen , Nem?ija , 4. marec 1941 , ?eneva , ?vica .

Dolgoletni nem?ki politik je najbolj znan po odlo?ni kritiki nem?kega cesarja  Wilhelm II . Leta 1927 je prejel  Nobelovo nagrado za mir.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Quidde je rojen v bogato me??ansko dru?ino v severnonem?kem mestu  Bremen . ?e mlad je dru?beno aktiven, bere zgodovino in je ?lan nem?kega mirovnega dru?tva. ?e mlad je tudi nasprotoval Bismarckovi politiki. Leta 1881 doktorira v univerzi v  Gottingen u. Leta 1894 Quidde objavi 17 strani dolg pamflet zgodovinske narave o rimskem cesarju Kaliguli (Kaligula: ?tudija o imperialni norosti). Podrobni in utemeljeni zgodovinopisni pamflet o rimskem cesarju je pomembno implicitno namigoval na vzporednice z nem?kim cesarjem Wilhelmom II., ki ga je tako obto?il megalomanije. Quidde je vztrajal, da je pamflet objavljen pod njegovim lastnim imenom. Ko je v reviji nekdo pokazal na tedaj ne ?e o?itne vzporednice vidne s pamfleta, je to pomenilo konec akademske kariere zgodovinarja. Po slab?alnih opombah glede novih medaljv ?ast Willhelmu I. Nem?kem  (cesarju od 1871 - 1888) je bil kazensko obravnavan in obsojen na trimese?no zaporno kazen.

Po koncu prve svetovne vojne je Quidde, kot ve?ina Nemcev, glasno nasprotoval Versajski mirovni pogodbi, a predvsem v podporo predsedniku Wilsonu, da tako ostri pogoji in visoke reparacije pomenijo lahko le odlog do nove vojne.

Poni?an, raztrgan in krvav Nem?ki narod, obsojen na gospodarsko rev??ino, bi bil stalna nevarnost za svetovni mir. Nem?ki narod, katerega neodtuljive pravice in eksisten?ni pogoji so za??iteni, bi bil mo?an steber za isti svetovni mir.
Kdor je danes na oblasti, misli naj preko dana?njega dne in nad premisli prihodnost ?love?tva. Odgovornost je ogromna. Nekaj res novega se lahko zdaj uredi za blagoslov vseh ljudi. Kratkovidna zloraba dana?nje mo?i lahko pokvari vse.
("Razglas nem?kega mirovnega dru?tva", November 15, 1918, poavtor tudi Quidde)

Ko je Hitler  pri?el na oblast leta 1933, je Quidde ube?al v ?vico , kjer je v ?enevi prebil umirjeno ?ivljenje do konca svojih dni. MIrovni optimizem je ohranjal ves ?as, prepri?an, da sodobna tehnologija vodi v prepre?evanje vojn.

Ludwig Quidde je umrl v ?vici leta 1941 pri 82.letih.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Reference [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 1,2 Record #11874318X // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. SNAC ? 2010.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

( Angle??ina )