Lu?ica gornjelu?i?kosrbsko Łu?ica dolnjelu?i?kosrbsko Łu?yca nem?ko Lausitz poljsko Łu?yce ?e?ko Lu?ice
Zgodovinsko-kulturna regija
Grb
51°32′42.2351″N 14°43′34.1040″E  /  51.545065306°N 14.726140000°E  / 51.545065306; 14.726140000
Dr?ave	Nem?ija   Poljska
Najve?je mesto	Cottbus/Cho?ebuz
Demonim	Lu?i?an, Lu?i?anka

Lu?ica ( nem?ko Lausitz , gornjelu?i?kosrbsko Łu?ica , dolnjelu?i?kosrbsko Łu?yca , poljsko Łu?yce , ?e?ko Lu?ice , latinsko Lusatia ) je zgodovinska regija v Srednji Evropi , razdeljena med Nem?ijo in Poljsko . V regiji ?ivijo pripadniki etni?ne skupine Lu?i?kih Srbov . So zadnji potomci zahodnoslovanskih polabskih plemen, ki so se v ?estem stoletju naselila med Odro in Labo. ^[1] Sebe imenujejo Serbjo, Nemci jim pravijo Sorben. ^[1] Na vzhodu se regija razteza od rek Bobr in Kwisa , do rek Pulsnitz in ?rni Elster ( Schwarze Elster ) na zahodu. Danes se nahaja v nem?kih de?elah Sa?ka in Brandenburg , kot tudi v Spodnje?lezijskem in Lubu?kem vojvodstvu na zahodu Poljske.

Zgodovinsko je Lu?ica pripadala ve? dr?avam. Tristo let je bila del de?el Bohemske krone , skupaj z njimi je pre?la v Habsbur?ko monarhijo in potem v Sa?ko kne?evino . Ve?ji del je pre?el leta 1815 v kraljevino Prusijo , celotna regija pa se je leta 1871 pripojila Nem?iji . Ko je Rde?a armada okupirala Vzhodno Nem?ijo in ob delitvi leta 1945 je vzhodni del Lu?ic ob reki Lu?i?ka Nisa po Potsdamskem sporazumu pripadel Poljski.

V poljskem delu se danes zaradi izgona nem?ko govore?ega prebivalstva po letu 1945 in poljske ponovne poselitve govori polj??ina, v nem?kem delu pa nem??ina, manj?ina govori gornjelu?i?ko in dolnjelu?i?ko srbsko. Najve?je lu?i?ko mesto je Cottbus (dolnjelu?i?ko srbsko: Cho?ebuz ).

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Ime izvira iz lu?i?ko srbske besede łu?icy in pomeni "mo?virja" ali "vodno luknjo", germanizirano Lausitz. Lusatia je latinizirana oblika, ki se je raz?irila v angle?kem in romanskem jezikovnem obmo?ju.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Lu?ice obsegajo dva zgodovinsko razli?na dela: hribovit ju?ni "zgornji" del in "spodnji" del, ki spada v Severnoevropsko ni?ino . Mejo med Zgornjo in Spodnjo Lu?ico v grobem ozna?uje tok reke Schwarze Elster pri Senftenbergu in njenim vzhodnim nadaljevanje proti ?lezijskemu mestu Przewoz na Lu?i?ka Nisi.

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Micklitza, Kerstin in Andre: Lausitz - Unterwegs zwischen Spreewald und Zittauer Gebirge . 5. aktualisierte und erweiterte Aufl. Trescher Verlag, Berlin 2016, ISBN   978-3-89794-330-8 .
• Brie, Andre: Lausitz - Landschaft mit neuem Gesicht . Michael Imhof Verlag, Petersberg 2011, ISBN   3-865-68538-2 .
• Micklitza, Kerstin in Andre: HB-Bildatlas Spreewald-Lausitz . 4. aktualisierte Aufl. HB Verlag, Ostfildern 2008, ISBN   978-3-616-06115-3 .
• Jacob, Ulf: Zwischen Autobahn und Heide. Das Lausitzbild im Dritten Reich. Eine Studie zur Entstehung, Ideologie und Funktion symbolischer Sinnwelten . Hrsg. von der Internationalen Bauausstellung Furst-Puckler-Land, Großraschen ( Zeitmaschine Lausitz ), Verlag der Kunst, Dresden in der Verlagsgruppe Husum, Husum 2004, ISBN   3-86530-002-2 .
• Freiherr von Vietinghoff-Riesch, Arnold: Der Oberlausitzer Wald - potegalka Geschichte und seine Struktur bis 1945 . [Ponatis. ] Oberlausitzer Verlag, Spitzkunnersdorf 2004, ISBN   3-933827-46-9 .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Predstavnosti o temi Lusatia v Wikimedijini zbirki
• ≫Lusatia≪  . Enciklopedija Britannica (v angle??ini). Zv. 17 (11. izd.). 1911.