Louis-Jean-Marie Daubenton
Rojstvo	29. maj 1716 ( {{padleft:1716|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:29|2|0}} ) [1] [2] […] Montbard
Smrt	1. januar 1800 ( {{padleft:1800|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}} ) [4] [5] (83 let) Pariz
Narodnost	Francoz
Podro?ja	prirodopis
Ustanove	Jardin du roi
Alma mater	Univerza v Reimsu
Podpis

Louis-Jean-Marie Daubenton , francoski prirodoslovec , * 29. maj 1716 , Montbard , Cote-d'Or , Francija , † 31. december 1799 (po nekaterih virih 1. januar 1800 ), Pariz .

Daubenton se je proslavil z izjemno natan?nimi anatomskimi ?tudijami ?ivali, ki so bile vklju?ene v znamenito Buffonovo delo Histoire naturelle .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Kot otrok se je ?olal pri jezuitih v Dijonu in dominikancih . O?e, notar , si je zanj zamislil duhovni?ki poklic in ga poslal ?tudirat teologijo na Sorbono v Pariz, a je Daubentona bolj zanimala medicina , zato je skrivaj obiskoval predavanja anatomije in botanike v pari?kem kraljevem botani?nem vrtu Jardin du roi (danes Jardin des plantes , del francoskega prirodoslovnega muzeja v Parizu). ^[6] ?ele po o?etovi smrti leta 1736 si je lahko svobodno izbral ?ivljenjsko pot in je v skladu s svojim zanimanjem leta 1741 diplomiral iz medicine na Univerzi v Reimsu . ^{[6] [7]}

Odprl je zdravni?ko prakso v doma?em kraju, takrat pa ga je sokrajan Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon povabil k soustvarjanju svoje monumentalne prirodoslovne razprave. ^[7] Leta 1742 se mu je pridru?il kot sodelavec Jardin du roi ter leta 1745 postal kustos in demonstrator ( garde et demonstrateur ) v kraljevem prirodoslovnem kabinetu. Buffon je ?elel svoje razprave dopolniti z natan?nimi anatomskimi opisi, za kar ni imel dovolj znanja, na njegovo sre?o pa se je Daubenton v tej vlogi izkazal kot eden velikih anatomov druge polovice 18. stoletja. ^[8] Vplivni Buffon, s katerim sta bila prijatelja ?e od otro?tva, mu je priskrbel veliko sredstev za odkupovanje in zbiranje primerkov ?ivali, pa tudi druge dr?avne ugodnosti, na primer udobno stanovanje v Parizu. ^[9]

Njegovi pedantni opisi so bili vklju?eni kot ≫priloge≪ ?lankov v prvih petnajstih zvezkih Histoire naturelle , ki opisujejo ≫?tirino?ne ?ivali ≪ ( sesalce ), nadaljnji zvezki pa so bili brez Daubentonovih prispevkov. Natan?en razlog za konec sodelovanja ni znan, temelji pa na bistvenih razhajanjih med Buffonom in Daubentonom. Zelo sta se razlikovala ?e zna?ajsko, saj je bil umirjeni in pedantni Daubenton pravo nasprotje nepotrpe?ljivega in zaletavega Buffona, a sta se v tem pogledu sprva dobro dopolnjevala. Po eni od razlag so Buffona, ki je bil mojster sloga, drugi kolegi prepri?ali, da so Daubentonovi opisi preve? suhoparni in se je zato odlo?il nadaljevati delo brez anatomskih razprav. Po drugi je Daubenton sam u?aljeno prekinil sodelovanje, ko je dal Buffon na lastno pest izdelati novo izdajo prvih petnajstih zvezkov brez prilog. ^[8] Bolj kriti?na pa je bila verjetno razlika v njunem filozofskem pristopu do prirodopisa: za Daubentona je bila anatomija mati vseh ved o ?ivem in je verjel, da je mo?no iz natan?nih opisov notranje in zunanje telesne zgradbe organizmov, ki je brez?asna, izpeljati vse druge lastnosti. Buffon se je po drugi strani osredoto?al na zgodovinske in geografske komponente razvoja ?ivih bitij, iz katerih je izpeljal svojo teorijo o ≫notranjih silah≪ vi?jih ?ivalskih skupin, ki se razli?no izra?ajo pri vrstah , ki so poselile razli?na okolja. Posledi?no se je v naslednjem delu serije o pti?ih izognil natan?nim anatomskim opisom posameznih vrst in podajal le osnovne zna?ilnosti, skupne vi?jim taksonomskim skupinam, zato Daubentonovega prispevka niti ni ve? potreboval. Ironi?no so ravno Daubentonovi natan?ni opisi prispevali velik del k ugledu Buffonovega dela, hkrati pa je Buffonov mojstrski slog zasen?il Daubentonovo avtorstvo. ^[8]

Daubenton se je leta 1754 poro?il s sestri?no, pisateljico Marguerite Daubenton, par ni imel otrok. ^[6] V kasnej?ih letih je objavil veliko ?tevilo razprav v memoarjih Francoske akademije znanosti in reviji Journal des scavans ter sodeloval pri znameniti L'Encyclopedie . Poleg anatomije se ukvarjal ?e z mineralogijo , rastlinsko fiziologijo in ?ivinorejo (sodeloval je pri naselitvi ovac pasme merino v Francijo). ^{[7] [9]} S svojimi zbirkami je mo?no obogatil prirodoslovni kabinet botani?nega vrta, ki je bil pred tem zanemarjen. ^[9] Izvoljen je bil za ?lana Kraljevske akademije znanosti iz Berlina in londonske Kraljeve dru?be . ^[10]

Med francosko revolucijo je leta 1793 sodeloval pri ustanavljanju francoskega prirodoslovnega muzeja in bil imenovan za prvega direktorja, ponovno imenovanje pa je po koncu mandata odklonil. Kot ugleden strokovnjak je dobil certifikat ≫dobrega dr?avljana≪ od revolucionarne vlade, kar mu je pomagalo pre?iveti Robespierrovo ≫vladavino terorja≪. ^[6] Predaval je prirodopis na medicinski fakulteti in kmetijsko ekonomijo na alfortski veterinarski ?oli ter bil profesor mineralogije v Jardin du Roi. Tik pred koncem ?ivljenja je bil imenovan za francoskega senatorja, a ga je ravno na prvi seji onesposobila notranja krvavitev. Umrl je v Parizu kmalu po tistem. ^[7]

Daubentonovo delo je v 19. stoletju nadaljeval Georges Cuvier in ga nadgradil s ?tudijo fosilov ter funkcionalno anatomijo. ^[11]

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Louis-Jean-Marie Daubenton