Bla?eni Lojze Grozde
Lojze Grozde kot ?tudent
?tudent, pesnik in mu?enec
Rojstvo	27. maj 1923 ( {{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}} ) [1] Zgornje Vodale
Smrt	1. januar 1943 ( {{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}} ) [1] (19 let) Mirna
?a??enje	Rimskokatoli?ka cerkev
Beatifikacija	13. junij 2010 , Slovenski evharisti?ni kongres , Celje , razgla?alec  Tarcisio Bertone
Romarsko sredi??e	Cerkev Marijinega vnebovzetja, ?ate?
God	27. maj
Atributi	knjiga, palma, zvon?ek, dija?ka obleka
Zavetnik	pesniki, ?tudentje in dijaki

Lojze Grozde [lojze grozde], rojen kot Alojzij Grozde , slovenski dijak , pesnik , mu?enec in bla?eni , * 27. maj 1923 , Zgornje Vodale , † 1. januar 1943 , Mirna .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah pri Tr?i??u na Dolenjskem materi Mariji Grozde in o?etu Francu Udov?u kot nezakonski otrok. Mati je delala kot dninarica. Leta 1927 se je poro?ila s Francem Kova?em, vendar Lojze ni smel na poroko in ne na novi materin dom; moral je ostati pri sorodnikih, ?eprav si je ?elel k materi. ^[2] Pozneje, ko je Lojze napredoval v ?oli, mu je o?im postal bolj naklonjen.

Po materini poroki je zanj skrbela teta Ivanka. Poskrbela je, da je ?el po ljudski ?oli ?tudirat v Ljubljano , kamor je sama od?la slu?it. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko ?tudiral. Stanoval je v dija?kem zavodu Marijani??e in obiskoval klasi?no gimnazijo , kjer je bil odli?en dijak. Na gimnaziji se je uveljavil kot literarni ustvarjalec. Postal je ?lan dija?ke Katoli?ke akcije in sodeloval v zavodski skupini Marijine kongregacije . Zadnja leta gimnazijskega ?tudija so bila leta bli?ajo?e se svetovne vojne . Razmere so se ?e bolj zaostrile, ko se je za?ela vojna. Za Lojzeta je napo?il ?as osebne poklicne odlo?itve. Ni se vklju?eval v dnevno politiko, ampak je svojo pot iskal v molitvi, ki jo je zdru?eval z delom za druge.

Usmrtitev, najdenje in pokop [ uredi | uredi kodo ]

Med po?itnicami, pred zadnjim srednje?olskim letom, se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno ve? nasilja in obiski niso bili preprosti. ^[3] Kljub dobronamernim svarilom pa se je za obisk odlo?il in zaprosil za dovolilnico. Iz Ljubljane se je odpravil konec leta 1942. Najprej se je oglasil v Strugah pri prijatelju. Na petek 1. januarja 1943 je bil pri ma?i v Cistercijanskem samostanu Sti?na , potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivan?ne Gorice do Trebnjega . Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga po?kodovana, zato je hotel iti do Mirne pe?. Med potjo je prisedel na neki voz. Pri prvi hi?i na Mirni ga je prijela partizanska stra?a. Pri njem so na?li latinski misal , molitvenik Toma?a Kemp?ana Hoja za Kristusom in knji?ico o Fatimi . Z zasli?evanjem so nadaljevali v bli?nji gostilni. Grozdeta so sumili za vojnega obve??evalca in ovaduha (zaradi italijanske dovolilnice in verske literature). Po hitrem sojenju je bil Grozde usmr?en. Njegovo truplo so 23. februarja na?li ?olarji. Prepeljali so ga v sosednji ?entrupert , kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopali??u v ?entrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogo?e peljati v doma?o ?upnijo Tr?i??e.

O mu?enju govori ?e prvi Grozdetov kratki ?ivljenjepisni povzetek, podobno ga opisuje tudi glavni Grozdetov ?ivljenjepisec Anton Strle . Omenja, da:

truplo ni bilo pokopano in da je posebna komisija takoj po najdenju ugotovila na truplu o?itne sledove hudega trpin?enja. Grozdetovo truplo je bilo popolnoma ohranjeno in brez najmanj?ega sledu trohnobe, dasi je le?alo ?e sedem tednov na prostem in je bila toplota precej nad ni?lo... Na nogah so bili dobro vidni znaki mu?enja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga mu?ili. Natan?no se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho z desnim licem tja preko ustnice do spodnje ?eljusti. Vsa li?na ko?a je bila potegnjena obenem z u?esom z lica. Tudi spodnja polovica levega u?esa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala okoli osem centimetrov dolga in ?est centimetrov globoka zevajo?a rana. Moral je to biti smrtni udarec s topim orodjem, krampom ali motiko. Tako zapisnik, na katerem je podpisanih deset o?ividcev Grozdetovega trupla. Kakor razberemo iz dodatnega poro?ila, je bila velika rana tudi na levi strani pod ?eljustjo. Tam skozi so mu, kakor pripovedujejo, odrezali jezik v korenini. Na nogi pod kolenom so se na?li sledovi, da so mu rezali jermene, na stopalu in podplatih je bila ko?a deloma sneta. ^[4]

Leta 1999 pri avtopsiji Grozdetovega skeleta sodni izvedenci niso ugotovili vidnih po?kodb, ugotovili pa so, da je bil ustreljen s pi?tolo. ^[5]

Politkomisar brigade Toneta Tom?i?a Du?an Majcen - Nedeljko je dobra dva tedna po usmrtitvi Lojzeta Grozdeta Centralnemu komiteju KPS sporo?il:

Slabo vpliva na razpolo?enje prebivalstva tudi justifikacija izdajalcev, ?e ni prav otipljivega dokaza. To se je npr. pokazalo na Mirni, kjer sta padla dva izdajalca kurirja /enega je ubila stra?a pri poskusu pobega/. Smrtna obsodba drugega je bila nekoliko prenagljena in izvr?ena iz preventivnih vzrokov. Sicer je bilo dokazno, da je doti?nik ?lan Katoli?ke akcije in na?lo se je pri njemu cel kup italijanskih prepustnic, ki so mu dovoljevali obiskati vse va?nej?e belogardisti?ne postojanke, vendar konkretnih dokazov, da prina?a poro?ila, ni bilo. ?tab je bil pozneje prisiljen, da potom posebnega razglasa opravi?i prebivalstvu, zlasti v ?t. Rupertu, potrebo smrtne obsodbe. Pri tem moram autokriti?no priznati, da sem se za slu?aj premalo zanimal in nisem prepre?il obsodbe, kar bi lahko, ?e bi sodeloval v brigadnem sodi??u. ^[6]

?e pred objavo tega sporo?ila Du?ana Majcna - Nedeljka je Lado Kocijan trdil, da obstajajo zgodovinski viri in dokazi, ki so pogojevali smrtno kazen za Grozdeta. Kocijan je izjavil:

Grozdeta so na Mirni skupaj s prijateljem ujeli partizani Tom?i?eve brigade. Njegov prijatelj jim je pobegnil. Grozdeta so odpeljali v gostilno pod gradom, kjer je bil ?tab Tom?i?eve brigade. Tam so ga zasli?ali. Ni bilo ni? kriti?nega. Verjeli so mu, da je ?el le na obisk. ... Pozornej?i pa so postali, ko so pri njem na?li nenaslovljeno pismo, ki je bilo namenjeno ?upniku na Mirni. V pismu je njegov po?iljatelj zahteval, da mu mirnski ?upnik Jakob ?iraj, ki je organiziral belo gardo v Mirnski dolini, preskrbi seznam partizanov in aktivistov. ... Za sodi??e je bil Grozde belogardisti?ni kurir in zato obsojen na smrt. Izmi?ljotina je, da so ga trpin?ili tako, da so mu posneli ko?o s podplatov, odrezali jezik in prste. So pa partizani zagrebli truplo preplitko, zato so manj?e rane na njem povzro?ile gozdne ?ivali, ki so ga obgrizle. ^[7]

Na to trditev odgovarja cistercijanski pater Alojzij Ilc , ki je v Braziliji leta 2008 vpra?al Jo?eta Mestnika , nekdanjega poveljnika va?ke stra?e v Sti?ni v letu 1942, ali ve o kak?nem pismu, ki bi ga naj zaupali Lojzetu Grozdetu za mirnskega ?upnika. Odgovoril je: ≫ Ne spominjam se, da bi Grozdetu izro?ili kakr?nokoli pismo.≪ ^[8]

Beatifikacija [ uredi | uredi kodo ]

Ob 50. obletnici Grozdetove smrti je Nad?kofija Ljubljana 1. januarja 1994 ^[9] za?ela cerkveni postopek za priznanje njegovega mu?eni?tva ter s tem za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo . ^[10] Prvi postulator za beatifikacijo je bil salezijanski in?pektor Stanislav Ho?evar , sedaj beograjski nad?kof in metropolit.

Pape? Janez Pavel II. je Grozdeta ob prvem obisku v Sloveniji (16. do 19. maja 1996) dvakrat omenil. Rekel je:

"V zgodovini je bila va?a kr??anska skupnost izpostavljena te?kim preizku?njam, nedavno tudi grozotam obeh svetovnih vojn. Kako naj bi pozabili na nasilno komunisti?no revolucijo ? Trpljenju, ki ga je povzro?ila tuja okupacija , se je pridru?ila ?e dr?avljanska vojna , v kateri je brat dvignil roko nad brata. Bo?ji slu?abnik Lojze Grozde je samo ena izmed ne?tetih nedol?nih ?rtev, ki visoko dviguje palmo svojega mu?eni?tva kot neizbrisen spomin in opomin. ?kofe, duhovnike, redovnike in laike so med vojno in po njej zapirali, jih mu?ili, izseljevali in tudi nasilno morili. Vsi ti zdaj prosijo Boga za spravo, mir in slogo med vsemi ?lani naroda." ^[11]

27. marca 2010 pa je pri?la iz Rima novica, da je pape? potrdil dekret o mu?eni?tvu Lojzeta Grozdeta. Tega dne je namre? sprejel v avdienco prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, nad?kofa Angela Amata , in potrdil objavo odloka o Grozdetovem mu?eni?tvu. S tem dekretom je dano dovoljenje za beatifikacijo , ki je bila 13. junija 2010 na Slovenskem evharisti?nem kongresu v Celju . Lojze Grozde je bil kot drugi Slovenec (prvi je Anton Martin Slom?ek ) uradno razgla?en za bla?enega. V pape?evem imenu ga je razglasil dr?avni tajnik kardinal Tarcisio Bertone . Beatifikaciji je prisostvovalo med 30.000 in 40.000 vernikov. ^[12]

Prenos relikvij [ uredi | uredi kodo ]

Novome?ka ?kofija je prvi Grozdetov god praznovala v znamenju prenosa njegovih relikvij iz pokopali??a v ?entrupertu v cerkev Matere Bo?je v Zaplazu , ki je sicer glavna romarska pot ?kofije. ?e tri dni prej, od 24. do 26. maja, so relikvije romale v ?upnije Tr?i??e , ?entrupert in Mirna . Osrednja slovesnost se je za?ela 27. maja 2011 ob 19. uri z ma?o in blagoslovom nove ≫Grozdetove kapele≪ ter s slovesnim sprejemom relikvij. Sledilo je no?no ?e??enje. Naslednji dan dopoldne je bila ma?a, po njej pa polo?itev relikvij v kamniti oltar kapele. Kapelo je z mozaikom opremil pater Marko Ivan Rupnik .

Celotna prireditev je potekala pod geslom "Srce se ne boji". ^[13]

Film Srce se ne boji [ uredi | uredi kodo ]

Srce se ne boji je tudi naslov igrano-dokumentarnega filma o ?ivljenju Alojzija Grozdeta, ki je nastal v produkciji Studia Siposh leta 2019. ^{[14] [15]} Premiera filma je bila v dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu v petek, 24. maja 2019, ob 20.00. Zaradi velikega zanimanja pa so organizatorji ?e predhodno pripravili predpremiero ob 17.00. Obe predstavi sta bili polno zasedeni. ^[16] Producent in re?iser filma David Sipo? je film ponudil RTV Slovenija v brezpla?no predvajanje. ^[17] Film je bil predvajan na TV SLO 1 na velikono?ni ponedeljek , 13. aprila 2020. ^[18]

Slikovna zbirka [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

• Mali, G.: Duhovni koledar?ek 1944 . - Ljubljana, Knji?ice, 1943.
• Strle, A.: Lojze Grozde: mladec Kristusa Kralja. - Ljubljana, 1944.
• Schmid, G.: Junger Held der Neuen Zeit: der Blutzeuge Christi: Alois Grozde aus Slowenien: Ein Opfer des gottlosen Kommunismus . - Luzern: Rex-Verlag, 1955.
• Strle, A.; Ro?man, G., Alois Grozde: Martyr de l''action Catholique . - Montreal 1955.
• Strle, A.; Ro?man, G., Un martyr des temps modernes: Alois Grozde . - Pariz: La Colombe, 1957.
• Pibernik, F., ur.: Jutro pozabljenih: antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamol?anih, pozabljenih . - Celje: Mohorjeva dru?ba, 1991.
• Strle, A.: Slovenski mu?enec Lojze Grozde . - Ljubljana: Knji?ice, 1991.
• Pust, A.; Reven, Z.; Slap?ak, B., ur.: Palme mu?eni?tva: ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki . - Celje: Mohorjeva dru?ba, 1994.
• Bratina, P.; Petri?, F., ur.: Bog blagoslovi predrago Slovenijo: pape? Janez Pavel II. v Sloveniji . - Ljubljana: Dru?ina, 1996.
• Strle, A.; Ple?ko, T.: Osmo?olec iz Vodal . - Ljubljana: Dru?ina, 2001.
• Slana, M.: Slovenski sij svetosti . - Maribor: Slom?kova zalo?ba, 2001.
• Gode?a, B.: Grozde, Lojze. V: Enciklopedija Slovenije , zvezek 16, stran 73, 2002.
• Dragar, M.: Zvest kri?anemu - Mu?enec Lojze Grozde . - Ljubljana: Zalo?ba Dragar, 2010.
• Arko, A.: Bogataj, J. D.: Sem mislil, da sem sam : hagiografska drama. - Ljubljana: Brat Fran?i?ek, 2012.
• Arko, A.: Ti si sonce mojega ?ivljenja: slikanica o bla?enem Lojzetu Grozdetu . - Ljubljana: Brat Fran?i?ek, 2012.
• Hrib?ek, A.: Blessed Aloysius Grozde: a teenage witness for Christ the King. - Ljubljana: Dru?ina, 2012.
• Dragar, M.: Sem Lojze Grozde . - Ljubljana: Zalo?ba Dragar, 2013.
• Dolinar, F. M.: Vi ste lu? sveta: sveti na Slovenskem . - Ljubljana: Dru?ina, 2017 (o Grozdetu na straneh 85?96).
• Strle, A.; Ple?ko, T.: Osmo?olec iz Vodal (1. dopolnjena izd.). - Ljubljana: Dru?ina, 2018

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Miroslav Bule?i?
• Szilard Bogdanffy
• Istvan Sandor
• Jozsef Mindszenty
• Jerzy Popiełuszko
• Francesco Bonifacio
• Leontij von Wimpffen
• Slovenski evharisti?ni kongres 2010
• ?rna knjiga komunizma
• Totalitarizem
• Evropski dan spomina na ?rtve nacizma in stalinizma

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Lojze Grozde

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Lojze Grozde

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Lojze Grozde

• ?kofija Novo mesto
• Evharisti?ni kongres, prenos iz Celja
• Revija Ognji??e
• Radio Ognji??e
• Posvetitev - pesni?ka zbirka
• Dnevnik.si
• Moj glas zliva se v pro?njo - Dokumentarna oddaja, RTV Slovenija
• Heiligenlexikon.de
• Newsaints.faithweb.com
• Katoli?ka akcija