Naslovnica prve ?tevilke
Ljubljanskega zvona
z
Gregor?i?evo
pesmijo
Zvonu
Ljubljanski zvon
je bil od 1881 do 1941 osrednji
slovenski
literarni
mese?nik. Ustanovili so ga
Josip Jur?i?
,
Janko Kersnik
,
Fran Levec
in
Ivan Tav?ar
, kot nadaljevanje
Stritarjevega
dunajskega
Zvona
.
Vloga celov?kega
Kresa
pri ustanovitvi
Ljubljanskega zvona
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1880 se je duhovniku
Davorinu Trstenjaku
in pisatelju
Jakobu Sketu
porodila ideja o izdajanju novega slovenskega leposlovnega ?asnika
Kres
. V svoje kroge sta povabila takrat uveljavljene slovenske literate, med njimi tudi
Josipa Vo?njaka
, ki pa je Trstenjaku odgovoril, da razmi?ljajo o ustanovitvi beletristi?nega lista, ker naj bi bilo v Ljubljani sredi??e in veliko mlaj?ih pisateljev, ki bi pripomogli k izdajanju. Hkrati ga je spodbodel s kritiko, da bi v Celovcu za ?asnik pisali le ?tudentje. Kljub temu je bila trojica Trstenjak-Sket-
Krek
neustra?na in je 1. oktobra 1880 izdala poziv k izhajanju novega leposlovnega in znanstvenega lista Kres.
Slovenski narod
je 7. oktobra 1880 objavil, da bo za?el izhajati Ljubljanski zvon.
Na to novico se je Jakob Sket odzval z odgovorom, da v Ljubljani niso zmo?ni izdajati leposlovnega lista, saj mora tak literarni ?asopis izhajati na periferiji slovenstva, kar pa Ljubljana ni. Kljub razli?nim besednim bojem je pred novim letom 1881 iz?la prva ?tevilka celov?kega Kresa s podnaslovom leposloven in znanstven list. Kot odgovorni urednik je bil podpisan Jakob Sket, na ?elu pa je bil natisnjen sonet
Luize Pesjakove
. Prva ?tevilka Ljubljanskega zvona je iz?la 1. januarja 1881 pod uredni?tvom Frana Levca.
Skoraj ves ?as izhajanja je bil med vodilnimi slovenskimi literarnimi revijami. Poleg
leposlovja
, kateremu je bil v prvi vrsti namenjen, je prina?al ?e umetnostno
kritiko
ter razprave in
eseje
o
umetnosti
. Prvi dve desetletji je objavljal razprave z vseh znanstvenih podro?ij (do leta 1900 je imel podnaslov
Leposloven in znanstven list
), nato se je omejil na humanistiko (podnaslov
Mese?nik za knji?evnost in prosveto
), od 1931 (podnaslov
Slovenska revija
) je objavljal tudi prispevke o aktualnih dru?benih vpra?anjih.
Imel je ?tiri priloge: Inserati ≫Ljubljanskega zvona≪, Uganke (1883), Slovenska knjigarna (1900?1904) ? izdajal jo je
Lavoslav Schwentner
, ?elel je obve??ati zalo?nike in bralce z informacijami o novih knjigah in tiskih ? in Na?a knjiga (1917).
Ljubljanski zvon
so vsa leta tiskali v Ljubljani, v Narodni (1881?1919 in 1936, ?t. 7/8) in v Delni?ki tiskarni (1920?1936).
Fran Levec je zbral okoli
Ljubljanskega zvona
vse pomembnej?e pesnike in pisatelje, kot so
Anton A?kerc
,
Simon Gregor?i?
, Janko Kersnik,
Fran Maselj
,
Janez Mencinger
, Ivan Tav?ar in
Janez Trdina
. Manj uspe?en je bil v znanosti, ?eprav ji je namenjal precej prostora. Avtorji, ki so pisali o znanosti, so: Fran Levstik,
Josip Apih
,
Fran Celestin
,
Andrej Fekonja
,
Ivan ?ubic
,
Karel ?trekelj
in
Josip Stare
.
Odhod katoli?kih sodelavcev
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ko je bil leta 1888 ustanovljen
Dom in svet
, je
Ljubljanski zvon
izgubil precej sodelavcev, ?e posebno katoli?ko usmerjenih, ki so potem sodelovali le izjemoma in s psevdonimom. Lev?evo realisti?no smer je nadaljeval
Anton Funtek
. Naslonil se je predvsem na Kersnika, Tav?arja in na druge pisatelje prej?nje dobe, pojavile so se nove literarne smeri. Te je uveljavil
Viktor Be?ek
, slab?e je bil zastopan
naturalizem
, mo?no pa
moderna
s
Cankarjem
,
Kettejem
,
Murnom
in
?upan?i?em
. Be?ek je spodbujal "novostrujarje", objavljal je njihove prispevke, A?kerc jim ni bil naklonjen. Uvedel je kriti?no spremljanje
umetni?kega dogajanja
.
Uredniki: Fran Levec (1881?1891), Anton Funtek (1891?1895), Viktor Be?ek (1896?1899), Anton A?kerc (1899?1903),
Fran Zba?nik
(1903?1910),
Janko ?lebinger
(1910?1917), Oton ?upan?i? (1917?1918; 1919, ?t. 1?9),
Anton Melik
(1918),
Milan Pugelj
(1918; 1919, ?t. 1?9),
Jo?a Glonar
(1919?1922),
Fran Albreht
(1922?1932),
Alfonz Gspan
(1932?1933),
Bo?idar Borko
(1933),
Tone Seli?kar
(1933),
Anton Ocvirk
(1934),
Ju? Kozak
(1935?1941) idr.
Najve?ja kriza je
Ljubljanski zvon
prizadela leta 1932, ko je pri?lo do spora med Tiskovno zadrugo in nekaterimi pomembnej?imi sodelavci. Povod je bil ?upan?i?ev esej Adami? in slovenstvo, v katerem polemi?no postavi v ospredje slovensko narodno vpra?anje. Prizadeti sodelavci so svoje poglede predstavili v bro?uri
Kriza Ljubljanskega zvona
(1932), zapustili revijo in ustanovili
Sodobnost
. Zadnji urednik
Ljubljanskega zvona
,
Ju? Kozak
, je simpatiziral z
marksizmom
, zato je omogo?al
komunistom
, da so smeli do za?etka vojne leta 1941, ko je revija prenehala izhajati, v njem razgla?ati svoje ideje. Po letu 1945 se
Ljubljanski zvon
ni ve? obnovil.
Gradivo iz publikacije
Ljubljanski zvon
v zbirki
Digitalne knji?nice Slovenije.