Lisa Kaltenegger
Lisa Kaltenegger pred cornellsko stavbo Big Red Barn
Rojstvo	4. marec 1977 ( {{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [2] (47 let) Kuchl [d]
Podro?ja	astrofizika zunajoson?ni planeti
Ustanove	Univerza Cornell In?titut Carla Sagana
Alma mater	Univerza Cornell doktorat 2004
Poznan po	atmosfere zunajoson?nih planetov
Pomembne nagrade	nagrada Heinza Maierja-Leibnitza (2012)

Lisa Kaltenegger , avstrijsko - ameri?ka astronomka in astrofizi?arka , * 4. marec 1977 , Kuchl pri Salzburgu , Avstrija .

Lisa Kaltenegger se ukvarja z odkrivanjem, raziskovanjem, modeliranjem in karakterizacijo zunajoson?nih planetov , zunajoson?nimi naravnimi sateliti , superzemljami in iskanjem zunajoson?nega ?ivljenja . Od 1. julija 2014 je izredna profesorica astronomije na Univerzi Cornell in od leta 2015 direktorica In?tituta Carla Sagana Univerze Cornell. ^{[3] [4] [5]}

Pred tem je delovala na In?titutu Max Plancka za astronomijo (MPIA) v Heidelbergu , kjer je bila od leta 2010 vodja mednarodne raziskovalne skupine Emmy Noether za skupino ≫Superzemlje in ?ivljenje≪ ( Super-Earths and Life ), ter na Harvard-Smithsonianovem sredi??u za astrofiziko v Cambridgeu , Massachusetts . ^[6] Leta 2008 so jo imenovali za predavateljico na Oddelku za astrofiziko Univerze Harvard in leta 2011 na Univerzi v Heidelbergu . ^[7]

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1995 je maturirala na Zvezni realni gimnaziji v Halleinu . ^[8] Po kon?ani srednji ?oli se je vpisala na ?tudij filma in medijev, tehni?ke fizike, astronomije in poslovne administracije z japon??ino ter delala kot prevajalka. Leta 1999 je na Univerzi v Gradcu diplomirala na magistrskem ?tudiju iz astronomije z nalogo Iskanje zunajoson?nih planetov: Nastanek planetov in metode odkrivanj ( Extrasolare Planetensuche: Bildung von Planeten und Nachweisverfahren ). ^[9] Leta 2002 je na Tehni?ki univerzi v Gradcu opravila magistrski ?tudij tehni?ke fizike s specializacijo iz biofizike in biomedicine z nalogo Opti?na pinceta ? uporaba opti?nih pasti v medicini in biologiji. Pregled in ?tudija izvedljivosti ( Optische Pinzetten ? Anwendung von optischen Fallen in Medizin und Biologie. Eine Umfrage und Machbarkeitsstudie) . ^{[10] [6]}

Leta 2004 je na Univerzi v Gradcu doktorirala s podro?ja astronomije z disertacijo Iskanje zunajzemeljskih planetov: Odprava Darwin . Ciljne zvezde in arhitekture interferometrov ( Suche nach extra-terrestrischen Planeten: Die Darwin-Mission. Zielsterne und Array-Architekturen ). ^{[11] [12]} Njen doktorat je prejel priznanje sub auspiciis Praesidentis avstrijskega predsednika. ^[7]

Nato je delala za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) na Nizozemskem, kjer je iskala zunajoson?ne planete, podobne Zemlji . Od leta 2009 je delala tudi za Nasin astrobiolo?ki in?titut in Nasino skupino za analizo zunajoson?nih planetov.

Znana je po svojih raziskavah atmosfer zunajoson?nih planetov in ?e posebej tistih, ki so podobni Zemlji . ^{[13] [14]} Je pionirka na podro?ju raziskav Zemlje kot astronomskega telesa, ki se razvija v ?asu. Prou?evala je spremembo njenega spektralnega odtisa v primerjavi z evolucijskimi stopnjami Zemlji podobnih zunajoson?nih planetov in ustvarila ≫Grafikon identifikacije tujcev≪ ( Alien ID Chart ) ^{[15] [16]} Pokazala je, da bi se spremenil tudi videz Zemlje skozi teleskop, ki bi jo opazoval z oddaljenih zvezd, saj jo biologija in geologija spreminjata skozi stoletja. Raziskovala je tudi sposobnost prihodnjih teleskopov, kot je Vesoljski teleskop James Webb (JWST), zaznati dokaze o ?ivljenju z uporabo spektralnih biomarkerjev ( biopodpisi ) ^[17] in leta 2009 ustvarila prve spektre Zemlje, videno kot tranzitni zunajoson?ni planet, pri ?emer je zaklju?ila, da bo to te?ek problem za JWST in da bodo potrebni ve?ji prihodnji teleskopi za iskanje znakov ?ivljenja na mnogih planetih. ^[18]

Leta 2009 je razpravljala o tem, kako se lahko dolo?i naseljivost naravnih satelitov okrog velikanskih planetov , ^{[19] [20]} kar sovpada s predlogom o tak?ni luni v filmu Avatar . ^[21]

Leta 2010 je raziskovala, ali se lahko na zunajoson?nih planetih opazuje geolo?ko aktivnost, ki je zelo pomembna za bivanje, pri ?emer je ugotovila, da je okrog najbli?jih zunajoson?nih planetov mogo?e zaznati pribli?no 10-kratne izbruhe stratovulkana Pinatubo , kar poka?e, ali so drugi planeti podobni Zemlji. Leta 2011 je vodila ekipo za modeliranje spektralnega odtisa zunajoson?nega planeta Gliese 581 d , enega prvih majhnih planetov radialne hitrosti, odkritih v obmo?ju naseljivosti njegove zvezde. ^[22]

Leta 2013 je bila del ekipe, ki je objavila odkritje prvih dveh potencialno naseljivih Keplerjevih planetov s polmeroma, manj?ima od 2 Zemljinih polmerov v obmo?ju naseljivosti njunih zvezd Kepler 62e in Kepler 62f ^[23] in raziskovala, ali sta ta planeta ?e vedno primerna za bivanje in kako bi izgledala njuna spektra, ?e bi bila vodna svetova. ^[24]

Leta 2021 sta Kalteneggerjeva in Jackie K. Faherty identificirali 1.715 zvezd (z verjetno sorodnimi zunajoson?nimi sestavi ) znotraj 326 svetlobnih let (100 parsekov ), ki imajo ugodno polo?ajno izhodi??e ? v povezavi z Zemljino tranzitno cono (ETZ) ? zaznavanja Zemlje kot zunajoson?nega planeta, ki prehaja ?ez Sonce od za?etkov ?love?ke civilizacije (pribli?no pred 5.000 leti). Dodatnih 319 zvezd naj bi prispelo na to posebno razgledno to?ko v naslednjih 5.000 letih. ^[25]

Kalteneggerjeva je bila ?tiri leta ?lanica izvr?nega sveta Nasine Exoplanet Exploration Program Analysis Group (Exo-PAG). ^[26] Je ?lanica Transiting Exoplanet Survey Satellite (TESS) ^[27] in znanstvenega tima FGS /NIRISS. ^[28] Je ustanoviteljica in trenutna direktorica In?tituta Carla Sagana Univerze Cornell. ^[29]

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Poimenovanja in nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Po njej se imenuje asteroid 7734 Kaltenegger , odkrit 25. junija 1979 na Observatoriju Siding Spring . ^{[30] [31]} Leta 2007 jo je revija Smithsonian imenovala za eno od 37 ameri?kih mladih inovatorjev v umetnosti in znanosti. ^[32] Prejela je nagrado Paula Hertelendyja za izjemno mlado znanstvenico na Harvard-Smithsonianovem sredi??u za astrofiziko. Leta 2012 so jo imenovali za vzornico Evropske komisije za kampanjo ?enske v raziskovanju in znanosti Evropske unije. Tega leta je od Nem?ke raziskovalne fundacije (DFG) prejela nagrado Heinza Maierja-Leibnitza za fiziko. ^{[33] [34]} Nagrado podeljujejo od leta 1978 vsako leto ?estim mladim raziskovalcem na vseh podro?jih znanosti v Nem?iji. Istega leta so jo izbrali za ?lanico Mlade akademije . ^{[35] [36]}

Leta 2013 so jo izbrali za glavno raziskovalko (PI) Pobude izviri ?ivljenja Simons ^[37] kot tudi za glavno raziskovalko japonskega In?tituta za znanost o Zemlji in ?ivljenju (ELSI). ^[38]

Junija 2014 ji je zvezna de?ela Salzburg za leto 2013 podelila nagrado Christiana Dopplerja ^{[39] [40]}

Leta 2020 jo je dnevnik Die Presse nominiral za Avstrijko leta v kategoriji mednarodni uspeh. ^[41]

Izbrana bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

• ——— (2015), Sind wir allein im Universum? Meine Spurensuche im All (mit Illustrationen von Mandy Fischer) , Salzburg: Ecowin, ISBN   978-3-7110-0080-4

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Doma?a stran Lise Kaltenegger na Univerzi Harvard (angle?ko)
• Osebna spletna stran (angle?ko)
• Astro.Cornell.edu: Lisa Kaltenegger (angle?ko)
• Lisa Kaltenegger v mednarodni podatkovni bazi znanstvenic AcademiaNet (angle?ko)
• UI.ADSabs.Harvard.edu: Publikacije Lise Kaltenegger (angle?ko)
• Intervju Nautilusa s Kalteneggerjevo na Vimeo (angle?ko)
• Intervju CNN o Avatarju in naseljivih naravnih satelitih (angle?ko)
• Erde und die Spuren von Leben im All (nem?ko)
• Deutschlandfunk.de : Musik und Fragen zur Person. Die Astrophysikerin Lisa Kaltenegger. Im Gesprach mit Tanja Runow. 23. oktober 2016 (nem?ko)