Lira (glasbilo)

Za druge pomene glej Lira (razlo?itev) .

Lira , ( gr. , lyra ), starogr?ko glasbilo na strune , napete na okvir v obliki jarma. Je najstarej?e strunsko glasbilo. ^{[
navedi vir
]} v?asih je bila izdelana iz ?elvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.

Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju . Najstarej?a oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.

Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upo?tevan godalni instrument , iz katerega se je razvila kasnej?a violina in pred njo ?e drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami. ^[1] Po legendi je Hermes naredil liro Apolonu in jo dal v zameno za svete krave.

Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvo?je, duhovnost, fantazijo … Je tudi simbol lirskega pesni?tva in glasbe .